Zakaj rafiniran sladkor ni veganski?

Proces pridobivanja rafiniranega sladkorja lahko zaskrbi ljubitelje živali in vegane, pa tudi ostale.

Rafiniran sladkor je lahko narejen bodisi iz sladkornega trsa ali sladkorne pese. Čeprav imata praktično identični okus, je proces rafiniranja med njima precej drugačen. Pulpa sladkornega trsa je v predelavi ločena od soka, nato se sok sprocesira in segreje, da kristalizira. Naslednji korak pa lahko zaskrbi ljubitelje živali in vegane. Da obdržijo svetlo belo barvo sladkorja, mora biti sladkor filtriran in pobeljen z belilom. To belilo pa je narejeno iz kosti oz. ga pridobivajo iz lobanj in hrbtenic krav. Za belilo so kosti segrete na visokih temperature in reducirane na ogljik.

Čeprav torej sam sladkor morda ne vsebuje živalskih kosti, jih pogosto uporabijo v produkcijskem procesu. Obstajajo tudi alternativni viri ogljika, zato ni vsak rafiniran sladkor neveganski. Enak postopek velja tudi pri rjavem sladkorju, katerega na koncu zgolj pobarvajo z melaso, proces rafiniranja pa ostaja enak. Prav tako tudi slakor v prahu, ki ja zgolj fino mlet. Sladkor, ki ima ekološki certifikat pa ne sme biti beljen z omenjenim belilom iz kosti.

Seveda omenjeno belilo in etični vzroki niso edini razlog, da se izogibamo rafiniranem sladkorju, katerega uporaba je močno povezana s številnimi boleznimi in prekomerno težo. Več o tem v članku: Prečiščeni sladkor so le prazne kalorije.