Alen Kobilica: »Vegansko ne pomeni nujno zdravo.«

Alena Kobilica, maneken, podjetnik, paratriatlonec in ustanovitelj centra Vidim cilj, je skozi življenjske preizkušnje vzpostavil nov pogled na hrano. Ugotovil je, da gre za pomemben del življenja, ki vpliva na nas bolj, kot se morda zavedamo. 

13. 7. 2017

Ker je želel širiti ozaveščenost o kvalitetni ekološki prehrani, je sooustanovil podjetje Organika +, katerih glavni adut so ekološki sladoledi Indy&Pippa. Dodana vrednost njihovega sladoleda je ta, da so vse sestavine ekološkega izvora, da ne vsebuje živalskih sestavin (mleka ali jajc), rafiniranega sladkorja, soje in glutena ter so narejeni v Sloveniji. Poleg tega so tudi lončki povsem biorazgradljivi. V tokratnem pogovoru pa se je dotaknil tudi problematike veganstva. 

Alen, kaj se vam zdi najbolj problematično glede splošnih prehranjevalnih navad Slovencev?

Opažam, da se pri slovenski miselnosti glede hrane že dogajajo spremembe, da ni več glavno le to, da si zapolniš želodec, da imaš pred sabo krompir in »šnicel«, ki gleda čez krožnik, ker si šele potem taprav »dec«. Res pa, da radi tekmujemo, kje in kaj bomo v trgovini dobili najceneje. Čim več za čim manj denarja, namesto da bi bilo manj vsega, a bolj kvalitetno. Bolj važno je, kaj se vozi in nosi, kot kaj se daje vase. Slednjega ne vidi nihče, zato ni pomembno. A učinki prehrane se običajno poznajo šele skozi leta. Ne pravim, da je hrana vse, je pa pomemben del v mozaiku življenja. Dejstvo je, da prehranjevanje z ekološko in rastlinsko hrano ni neka modna muha, ampak zgolj vračanje nazaj h koreninam. Tudi naše babice in dedki niso jedli tako industrijsko predelane hrane, kot jo imamo danes.

Sami se prehranjujete pretežno ekološko rastlinsko, na kaj pa bi opozorili pri veganski prehrani?

Da vegansko absolutno ne pomeni nujno zdravo! Veliko veganskih izdelkov je še vedno predelanih produktov z rafiniranim sladkorjem, rafiniranimi olji, e-ji/emulgatorji in ojačevalci okusov, gensko spremenjenimi organizmi in seveda - niso pridelani ekološko, torej obdelani s pesticidi, herbicidi itd. Zdaj že vsi vemo (no, naj bi), da ni humano ubijati živali, a jaz imam rad tudi zdrave in nasmejane ljudi. Če bo šlo tako naprej, bomo imeli očitno veliko zdravih živali in veliko bolnih ljudi. Imamo res lahko radi druge, če nimamo radi sebe? Ali pa je to le nepoučenost v masi medijskih informacij, ki običajno v želji po zaslužku, zavajajo ljudi? Opažam recimo, kako se vegani veselijo poceni veganske ponudbe, za primer potice iz bele moke, margarine, rafiniranega sladkorja, sojinega lecitina (gso) in vrsto e-jev ter ojačevalcev okusov. To so podjetja, ki proizvajajo veganske produkte, ker vidijo povpraševanje, delajo pa veliko škodo veganstvu, saj jim je pomemben le dobiček in ne zdravje ljudi. Potrošniki pa se ne vprašajo, ali so v hrani umetne in škodljive sestavine. Glavno je, da niso trpele živali, kaj pa človek? Ali nočemo dobro tudi sami sebi, da bi živeli kakovostno in aktivno življenje na vseh področjih?

Kaj bi predlagali, kako do sprememb?

Vse pomembne zadeve, kot je tudi prehrana, morajo biti sistemsko rešene. V tem primeru bi morali že v osnovnem izobraževalnem sistemu poskrbeti za ozaveščenost otrok glede temeljev prehrane in vpliva na telo. Danes niti na študiju medicine nimajo pojma o prehrani, razen kdor se izobražuje izven okvirov programa, na srečo se tudi to dogaja. Seveda pa je pri tem pomembno, kdo poučuje in deli znanje, to morajo početi resnično osveščeni, neodvisni in strokovno podkovani ljudje.

Čemu pripisujete uspeh vaših ekoloških sladoledov Indy&Pippa?

Uspeh pripisujem predvsem dejstvu, da celotna ekipa dela nekaj, v kar zares verjame in ne sklepa kompromisov glede kvalitete (recimo niža kakovost na račun cenejših sestavin). Pomembno je, da si zvest samemu sebi oziroma da globoko v sebi veš, da delaš nekaj dobrega za ljudi. Če navedem primer pri sladilih, lahko bi recimo uporabljali trsni sladkor ali agavin sirup, ki je veliko cenejši kot denimo javorjev, tapiokin ali rižev sirup, ki jih uporabljamo v našem sladoledu, vendar vemo, da niso najboljši za človekovo dobrobit. Včasih sicer slišim kritike na račun cene ekološkega sladoleda. A kdor kupuje ekološke sestavine ve, kakšne so cene denimo dobrega riževega napitka, kokosovega olja, ekološkega sadja in lešnikov, ki se nahajajo v naših lončkih, zato je pri takem proizvodu nemogoče pričakovati enako ceno kot za sladoled »plavo nebo« oz. kakšne ti. "naravne" sladolede, ki vsebujejo rafiniran sladkor, dodatke itd. A tu smo pri vprašanju, kaj je bolj pomembno, priti najceneje skozi ali kupovati manj, kakovostno, hranilno in narediti nekaj dobrega zase. Pri naših sladoledih se recimo barva spreminja, saj je odvisna od sezone ekološkega sadja, npr. včasih so jagode bolj rdeče, drugič manj. Zato okus in intenzivnost ne moreta biti vedno povsem enaka. Tako je, če nimaš ojačevalcev okusa ali barvil.

Kaj pa vas kot solastnika podjetja z ekološko prehrano najbolj veseli?

Najbolj me veseli to, da so Indy&Pippa sladolede sprejeli prav vsi, tako rastlinojedi kot vsejedi. Ne želim si, da se ljudje ločijo še po prehrani na »mi« in »vi«. Ne maram teh opredelitev. Čestital bi vsem ljudem, ki so odprti za nove in malce drugačne možnosti v tem hitro spreminjajočem se svetu. Če se bomo oklepali starega, se namreč ne bomo nikamor premaknili in glede na trenutno stanje sveta, bolezni ljudi in okolja je verjetno vsakomur jasno, da je nekaj v naših navadah potrebno spremeniti.

Načrti za naprej?

Kvaliteto naših izdelkov so prepoznali tudi v tujini: na voljo so na Hrvaškem v Bio&bio verigi, do držav, ki so daleč od Evrope, kot je Savdska Arabija. Želim si, da bi imel v prihodnosti možnost kupiti naš Indy&Pippa sladoled povsod, kamorkoli me že zanese pot na tem našem prekrasnem planetu. 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri