Paleo dieta - vračanje k izvorni prehrani

Paleoprehrana, katere priljubljeno ime je tudi prehrana kamene dobe ali prehrana lovcev-nabiralcev, je moderen nutricionistični pristop, ki temelji na spoznanjih o izvorni prehrani naših davnih prednikov iz obdobja paleolitika – prvega obdobja razvoja človeka, ki je trajalo okoli 2,5 milijonov let. Ti naši davni predniki so bili lovci-nabiralci, njihova prehrana pa je bila sestavljena iz divjih rastlin ter plodov, ki so rasli v okolju, v katerem so živeli naši davni predniki, in divjih živali, ki so jih ulovili.

Vse več znanstvenikov trdi, da je človek, tako kot vsa druga živa bitja na zemlji, genetsko prilagojen določeni vrsti hrane, ki mu jo je ponudila narava, ki mu omogoča najboljše zdravstveno stanje ter ga varuje pred vse pogostejšimi boleznimi modernega časa. Raziskave naj bi pokazale, da so bili lovci-nabiralci izjemno zdravi. Bili so višji, imeli so močnejšo telesno zgradbo in imeli so večje možgane. Njihova življenja so bila sicer krajša od naših, a na to so vplivali zunanji dejavniki, kot so bili vremenski pogoji, nesreče, okužbe in napadi divjih živali.

Ti ljudje niso obolevali za kroničnimi degenerativnimi boleznimi, kot so diabetes, rak ali srčne bolezni. Pristaši paleoprehrane predvidevajo, da je vrsta prehrane, ki so jo jedli naši predniki, najbolje prilagojena našemu prebavnemu sistemu in da se človek ni genetsko prilagodil današnjemu načinu prehrane.

Od lovca do poljedelca

Čeprav se nam zdi, da je človeška prehrana vedno temeljila na žitaricah in živilih, ki so jih pripravljali iz moke, so žitarice, če gledamo s perspektive celotne evolucije človeka, nova hrana – vzgoja žitaric se je namreč začela šele pred približno 10.000 leti. Poljedelstvo je doprineslo k razvoju človeka, saj se mu ni bilo več treba seliti za hrano, temveč jo je vzgajal sam – tam, kjer se je naselil.

Antropologi so ugotovili, da je ob takšnem načinu življenja človek postal manjši, prav tako se je zmanjšala njegova življenjska doba, povečala se je smrtnost pri dojenčkih, vedno več je bilo okužb, zaradi katerih so zbolevali ljudje, pomanjkanja železa, kostnih zlomov in kariesa. Po nekaterih podatkih so se zmanjšali tudi možgani. Če povzamemo – poljedelci torej niso tako zdravi kot lovci-nabiralci.

Z industrijsko revolucijo se je prehrana spet močno spremenila – vsem je postala dostopna predelana in rafinirana hrana – beli sladkor, bela moka in prečiščena rastlinska olja. Ljudje so nehali vzgajati svojo domačo hrano, zapustili so vasi, se zaposlili v mestih in začeli kupovati industrijsko pridelano hrano. Rezultat industrijsko pridelane hrane je bil pomanjkanje hranljivih snovi v hrani, kar je pripeljalo do slabšega zdravja ljudi in povečanja občutljivosti na kronične in degenerativne bolezni.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili holesterol in živalske maščobe prepoznani kot vzroki za srčno-žilne bolezni. Zdravniki so priporočili, naj pazimo na vnos maščob v telo – naj se jim čim bolj izogibamo. Industrija je, v lovu na nove trende, poslala na trg izdelke z manj maščobe. Namesto naravnega masla so začeli propagirati industrijsko proizvedeno margarino, namesto svinjske masti pa predelana rastlinska olja. Z mesa so začeli maščobo odstranjevati in so jo zavrgli, nekateri pa so zamenjali meso za žitarice, sojo in najrazličnejše kosmiče. Popolno zamenjavo tradicionalne hrane z industrijsko predelano je 'blagoslovila' tudi farmacevtska industrija z največjim poslom doslej: zdravili za zmanj­ševanje holesterola.

A kaj se je zgodilo z našim zdravjem? V hipu, ko so svet preplavile prehrambene prepovedi, se je začela epidemija debelosti, srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, raka, avtoimunih bolezni, bolezni črevesja, alergij in drugih degenerativnih bolezni.

Energija in maščobne kisline

Hrano potrebujemo zaradi dveh razlogov: zaradi kalorij in zaradi hranljivih snovi. Kalorije so energetska vrednost, ki jo dobimo iz ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, potrebujemo pa jo za proizvodnjo energije v telesu. Hranilne snovi – vitamini, minerali, aminokisline iz beljakovin in maščobne kisline iz maščob pa so potrebni za pravilno delovanje hormonskega sistema in biokemičnih procesov vseh vitalnih organov. Število kalorij posameznega živila nam prav nič ne pove o njegovi hranilni vrednosti.

Prehranska piramida, ki je še vedno v rabi, pravi, da morajo biti osnova prehrane ogljikovi hidrati, ki jih dobimo iz žitaric in škroba. Bogati so s kalorijami, a revni s hranljivimi snovmi, ki so gradbeni material za telo. Ko v telo vnesemo kalorije v obliki nutricionistično siromašne hrane, torej s kruhom, rižem, testeninami, žitaricami, kosmiči, krompirjem in koruzo, ne zadovoljimo njegovih potreb po hranljivih snoveh. S takšno hrano pogosto vnesemo v telo preveč kalorij, zato se debelimo, istočasno pa nam primanjkuje vitalnih snovi.

Pristaši paleolitske prehrane menijo, da je pogled na žitarice kot na zdravo prehrano nutricionistični mit. Žitarice so večinoma sestavljene iz škroba, ki se pretvori v sladkor in na naše telo ne deluje popolnoma nič drugače kot sladkor iz slaščic. Poleg tega je v večini žitaric težko prebavljivi protein gluten, ki je vzrok velikega števila avtoimunih bolezni. V žitaricah so t. i. antinutrienti, ki preprečujejo izkoristek mineralov, kot so kalcij, magnezij, železo, baker in cink.

Ena od največjih težav moderne prehrane je neuravnotežen vnos maščobnih kislin omega 6 in omega 3. Naša telesa jih potrebujejo, a žal vnesemo več omega 6 kot omega 3 maščobnih kislin, višek teh kislin pa povzroča srčno-žilne bolezni. V preteklosti, ko so ljudje jedli izvorno hrano, so dobivali dovolj omega 3 maščobnih kislin iz rib in jajc kokoši, ki so se prosto pasle.

Takrat je bilo razmerje zaužitih omega 3 in omega 6 maščobnih kislin 1 : 1, danes, zaradi povečanega vnosa prečiščenih rastlinskih olj, margarine in žitaric, bogatih z omega 6, pa se je razmerje spremenilo na 20 : 1! Zaradi prevelikega vnosa sladkorja in drugih prečiščenih ogljikovih hidratov je neuravnotežen vnos teh maščobnih kislin največji problem te moderne prehrane. Takšna prehrana je vzrok za sladkorno bolezen in srčno-žilne bolezni.

Znani ameriški kardiolog Dwight Lundell opozarja: "Ne morete si predstavljati, kakšno škodo delamo telesu z vnosom industrijsko pridelane hrane. Človeško telo ne zmore predelati in ni narejeno tako, da bi lahko zaužilo s sladkorjem potreseno hrano, natopljeno v olja z omega 6 maščobnimi kislinami. K prehrani, ki ne bo ogrožala človeškega telesa, se lahko obrnemo le tako, da se vrnemo k izvorni obliki živil."

Kaj je paleo?

• Paleoprehrana zagovarja nepredelano hrano v njeni izvorni obliki.
• Meso in maščobe od živali, ki se prosto pasejo, ne pa od živali, ki jih hranijo z žitaricami, sojo, rastnimi hormoni in antibiotiki.
• Jajca, ki so jih znesle kokoši, ki se prosto sprehajajo in jedo hrano po dvorišču, ne pa od tistih, ki živijo zbite 'pod lučkami' in jedo koncentrirano hrano.
• Ribe, ki svobodno plavajo po morjih in rekah, ne pa v ribogojnicah, kjer jih krmijo s koncentrati in kjer plavajo v lastnih iztrebkih.
• Sadje in zelenjava, pridelana organsko, ki nista poškropljena s pesticidi in gnojena z umetnimi gnojili.
• Izogiba se žitaricam, stročnicam, rastlinskim oljem in margarini, pasteriziranemu mleku, industrijski predelavi in kemičnim dodatkom hrani.
• Nabira se hrana, ki jo je možno vzgojiti, uloviti ali nabrati, nič prečiščenega ali visoko procesiranega. Podpira lokalne proizvajalce.
• Jedo se zdrave maščobe, pridobljene iz živali, ki se pasejo, kokosovega oreha, avokada, oliv in hladno stiskanih olj.
• Uporabljajo se lahko domači pekovski proizvodi iz mletih oreščkov in semen.
• V prehrano je vključena tradicionalna prehrana, bogata s hranljivimi snovmi: fermentirana zelenjava, drobovina in domače juhe iz kosti.
• Izvorno prehrano sestavlja manj ogljikovih hidratov, zato ji nekateri pravijo 'lov carb', na Švedskem pa je priljubljen naziv LCHF ('low carb, high fat'), ki jasno govori o tem, da vnos ogljikovih hidratov nadoknadi z večjim vnosom maščobe, ne pa proteinov. Maščoba je najboljši vir energije za človeka, bogata pa je tudi s pomembnimi hranljivimi snovmi, kot so esencialne maščobne kisline in vitamini, topni v maščobi (A, D, K, E), brez katerih naša telesa ne bi mogla delovati. LCHF je v Švedski klinični praksi pokazal najboljše učinke pri diabetesu. Vse več modernih in zelo učinkovitih diet (Dieta popolnih 10, Prehranjevanje po Zoni ...) je zasnovanih na načelu izvorne prehrane z zmanjšanjem vnosa ogljikovih hidratov in povečanim vnosom naravnih maščob, s katerimi bolniki po vsem svetu zdravijo svoje bolezni. Pozitivni učinki paleoprehrane so se pokazali pri naslednjih boleznih:

• Cronova bolezen, celiekalija, sindrom razdražljivega črevesja in drugih črevesnih bolezni
• diabetes tipa 2, debelost, sindrom policističnih jajčnikov, neplodnost in druge bolezni, povezane z inzulinsko odpornostjo
• srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, povišana maščoba v krvi, zamaščena jetra
• revmatoidni artritis, lupus in mnoge druge avtoimune bolezni
• depresije in mnoge druge duševne in nevrološke bolezni.

Nesporni dokazi

Vedno več dokazov je, da je moderna prehrana krivec za epidemijo bolezni današnjega časa. Vedno več ljudi jemlje draga zdravila za zmanjševanje holesterola, in čeprav so zmanjšali vnos maščob, vedno več ljudi umre za srčno-žilnimi boleznimi.

Sledenje v še vedno priporočeni prehranski piramidi, ki je bogata z ogljikovimi hidrati in prečiščenimi rastlinskimi olji, izziva krvožilne bolezni, ki povzročajo srčne bolezni, možgansko kap, sladkorno bolezen in debelost. Obstoječe prehrambene piramide ne moremo več opravičevati – niti znanstveno niti moralno – saj vse raziskave nesporno dokazujejo povezavo med industrijsko predelano hrano in boleznimi sodobnega časa.

Kot kaže, je prišel čas, da si postrežemo izvorno modrost svojih prednikov in se vrnemo k izvorni prehrani, za katero danes vemo, da da telesu ves gradbeni material, ki ga potrebuje tako za energijo kot za uravnoteženo življenje.

Več o Aniti Šupe in njenem delu poiščite na istineilaziohrani.blogspot.com, razmišljanje certificirane nutricistke Karle Klander (karlaklander.com/sl)

Petra Arula

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja