Raziskave so pokazale, da rafiniran beli sladkor povzroča odvisnost in škoduje zdravju. Naša sodelavka je iz svoje prehrane to škodljivo snov izločila in tako izkusila vrsto ugodnih učinkov življenja brez sladkorja.
Utrujena od boja s kilogrami sem se odločila, da bom svojemu telesu podarila oddih od hrane in da nekaj dni ne bom jedla ničesar. Našla sem cel kup smernic za čiščenje telesa s sveže iztisnjenimi sokovi in se pogumno lotila tega podviga.
Prvi in drugi dan sta bila težka, saj sem nenehno razmišljala o hrani, potem pa je šlo na bolje. Prvič po zelo dolgem času je moje telo prekipevalo od energije. Vsa čutila so začela delovati: barve in vonji so postali intenzivnejši, počutila sem se lahko in srečno.
V teh petih dneh stradanja sem popolnoma dojela dobro staro reklo: smo tisto, kar jemo. V telo sem hrano začela vnašati previdno in počasi. Prisluhnila sem svojemu telesu, ki mi je, tako prebujeno in očiščeno, govorilo, naj iz prehrane izločim rafinirane testenine, predvsem pa beli sladkor.
Začela sem se izogibati celo rjavemu sladkorju (razen kakšnemu koščku organske črne čokolade). Kilogrami se niso nikoli več vrnili, pa tudi o kronični utrujenosti, ki me je spremljala leta, ni bilo več sledu.
Zdelo se mi je, kot da sem se po več letih spet prebudila v lastnem telesu. Ko sem se po enem letu takšne prehrane na neki zabavi za rojstni dan vdala pritiskom slavljenke in pojedla kos torte, sem začutila poln učinek zaužitega belega sladkorja: um se mi je zameglil, kot da bi se nenadoma znašla v oblaku sladkorne pene. Po desetih minutah sem postala utrujena in brezvoljna. Od takrat ne jem sladkorja, niti ob posebnih priložnostih ne.«
Prečiščeni sladkor oziroma saharoza je za naše telo škodljiv že zato, ker so mu med proizvodnjo odvzeti vsi vitamini in minerali, zato ga je dr. William Coda Martin že leta 1957 označil za strup, pri čemer je strup definiral kot vsako substanco, ki povzroča ali lahko povzroči bolezen.
Prečiščen sladkor telesu ne daje ničesar drugega kot le prazne kalorije. V njem ni naravnih vitaminov in mineralov, ki jih najdemo v sladkorni repi ali trsju, za presnovo rafiniranega sladkorja pa telo potrebuje prav te vitamine in minerale, zato jih jemlje iz drugih virov v našem telesu. Tako izgubljamo natrij (iz soli), kalij in magnezij (iz zelenjave) ter kalcij (iz kosti). Uživanje prečiščenega sladkorja niža tudi raven vitamina B, ki je pomemben za delovanje možganov.
V svoji znani knjigi Sugar Blues iz leta 1975 William Dufty piše tudi o raziskavah, ki so pokazale, da sladkor povzroča propadanje zob. Če ga izločimo iz prehrane, lahko ublažimo mnogo bolezni, med katerimi so tudi diabetes, rak in bolezni srca.
Dufty poroča tudi o zanimivi raziskavi enega od odkriteljev inzulina, Fredericka Bantinga, ki je bila izvedena leta 1929 v Panami. Banting je namreč opazil, da je pri lastnikih plantaž sladkornega trsa, ki so pojedli velike količine prečiščenega sladkorja, diabetes pogost pojav. Po drugi strani je ugotovil, da te bolezni med lokalnimi prebivalci, ki so surovo trsje sekali in ga žvečili, ni.
Zanimiva je tudi raziskava, ki jo je v tridesetih letih izvedel stomatolog Weston A. Price. Price je potoval po vsem svetu, od severnega do južnega pola, od Afrike do Nove Zelandije, in preučeval prehranske navade lokalnega prebivalstva. Rezultati, ki jih je objavil leta 1939, so bili šokantni:
ljudje, ki živijo v t. i. primitivnih življenjskih razmerah in jedo naravno, neprečiščeno hrano, so zdravi in imajo zdrave zobe. Ko pridejo v stik s civilizacijo in v svojo prehrano vnesejo prečiščen sladkor, se njihovo zdravje poruši že znotraj prve generacije.
- Preberite še: Zakaj se tako težko odrečemo sladkorju?
