Jiddu Krishnamurti: "Ne vem, kakšno seme je (ta učenec), vendar želim, da postane hrast."

Veliki mislec 20. stoletja Jiddu Krishnamurti je vztrajal, da je nujno preoblikovati izobraževalni sistem, da bi spodbujali svobodno razmišljanje, odkrivanje lastnih potencialov in razvijanje celovitega človeka, ki bo prispeval k bolj sočutni, razumevajoči in harmonični družbi.

Učencu rečete, da ni tako dober, ne tako inteligenten kot drug učenec. Laskate mu, spodbadate ga, podžigate ga k tekmovanju, uspehu, da dospe do določenega nivoja. Ste častilec etiket. Pravite: "Ne vem, kakšno seme je (ta učenec), vendar želim, da postane hrast." – Jiddu Krishnamurti

Jiddu Krishnamurti (1895–1986), veliki duhovni učitelj dvajsetega stoletja, ki ni pripadal nobeni narodnosti in ni sledil nobeni veri ali filozofski šoli, je v svojem življenju posebno pozornost posvetil pravilni vzgoji in izobraževanju. Rodil se je kot osmi otrok v indijski družini srednjega razreda; bil je slaboten, bolehen in sanjaški otrok, ki so ga učitelji in oče redno tepli ter ga imeli za duševno motenega.

Krishnamurti je v Indiji, Angliji in ZDA ustanovil več šol, ki ne sledijo vnaprej določenemu učnemu načrtu ali metodam, ampak je vse učenje prilagojeno posamezniku. Verjel je namreč, da pogojevanje in rigidne metode učenja omejujejo svobodo posameznika ter preprečujejo, da bi lahko v celoti razvil svoje potenciale.

Nasmejal in raznežil: pomagal mladičkom, a na mamo ni računal (VIDEO)

Enako pomembni so mu bili tako učenci, s katerimi se je rad pogovarjal, kot tudi učitelji. Od slednjih je zahteval prijaznost, sposobnost sočutja, srčnost, ljubezen do učiteljske vloge ter pripravljenost za nenehno učenje, rast in razvoj. Prav tako je poudarjal pomembnost odnosa med učiteljem in učencem, ki bi moral temeljiti na medsebojnem zaupanju in razumevanju. To je ključno za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko učenec počuti svobodnega, sprejetega in spodbujenega, da razvije svoje potenciale in postane celovita osebnost.

Uveljavljanju Krishnamurtijevega modela izobraževanja je nasprotovalo veliko kritikov, ki so ga označili za absurdnega ter nepotrebnega. A Krishnamurti je trdil, da je absurden standardni način izobraževanja, ker je tržno naravnan: otroke se uči, kako postati čim bolj konkurenčen na trgu dela, vendar pa se jih ne pouči, kako razvijati svoje prirojene sposobnosti in spretnosti.

Namesto da bi spodbujal raznolikost in razvoj celovite osebnosti, šolski sistem avtomatizira otroke, jih omejuje in usmerja zgolj v eno smer, kjer se osredotočajo le na že znano. Na ta način se otroška radovednost, spraševanje in želja po odkrivanju novih in neznanih področij zadušijo in izgubijo. Rezultat je družba, kjer ljudje postanejo poslušni sledilci in posnemovalci, ki jih vodita strah in osebni interes, namesto da bi kritično razmišljali ter iskali resničen smisel in lastno pot.

Zato je Krishnamurti vztrajal, da je nujno preoblikovati izobraževalni sistem, da bi spodbujali svobodno razmišljanje, odkrivanje lastnih potencialov in razvijanje celovitega človeka, ki bo prispeval k bolj sočutni, razumevajoči in harmonični družbi.

V sodobnem svetu, kjer je sebičnost glavni vzrok vseh konfliktov in s tem zla na svetu, bi morala biti ključna vzgoja in učenje za svobodo. Potrebujemo učenje, ki osvobaja posameznika, je menil Krishnamurti. Toda najprej je treba razumeti pravo naravo svobode. Svoboda ne pomeni delati, kar hočeš, tudi ni nasprotje suženjstva ali beg iz okoliščin, v katere smo ujeti. Svoboda je izjemno kompleksna in nima nasprotja; ni ideja, ampak obstaja sama po sebi. Ne gre za prilagajanje temu, kar je, temveč za razumevanje tega, kar je, in s tem preseganje le-tega. Že samo razumevanje narave svobode je prebujanje inteligence, pravi Krishnamurti.

Svoboda pride s samospoznanjem, ko um preseže ovire, ki jih je sam ustvaril z željo po lastni varnosti. Prava svoboda ne izvira iz svetovne ureditve ali družbenih okoliščin, temveč je notranji proces, ki ga posameznik doseže z raziskovanjem samega sebe in svojih globljih vzorcev uma. Da bi dosegli to notranjo svobodo, moramo biti povsem iskreni in odprti do svojih misli in čustev, brez poskusov prikrivanja ali prilagajanja družbenim normam. Vzgoja za svobodo tako ni le cilj, temveč je kontinuiran proces samospoznavanja, učenja in rasti skozi vse življenje.

Vloga izobraževanja bi morala torej temeljiti na pomoči vsakemu posamezniku pri prepoznavanju in razumevanju lastnih notranjih ovir, ne pa na vsiljevanju novih vzorcev vedenja ali načinov razmišljanja, ki ga še dodatno omejujejo in pogojujejo, pri tem pa ne spodbujajo razvoja prave inteligence in ustvarjalnosti.

Pravo izobraževanje se začne, ko začnemo razumeti globok pomen človeškega življenja; ko um preseže željo po zunanji nagradi. "Razcvet uma se lahko zgodi samo takrat, ko obstaja jasna, objektivna, neosebna percepcija, ki ni obremenjena s kakršnim koli vsiljevanjem. Ne gre za to, kaj misliti, ampak kako jasno razmišljati. Stoletja so nas s propagando in tako naprej spodbujali, kaj naj mislimo. Večina sodobnega izobraževanja je to in ne raziskovanje celotnega gibanja misli. Cvetenje pomeni svobodo. Rastlina potrebuje svobodo za rast."

Dokler starši in učitelji ne bodo razumeli narave svobode, bodo otrokom vsiljevali svoje predsodke, svoje omejitve, svoje zaključke. In dokler bodo starši svoje otroke obravnavali kot osebno lastnino, kot le podaljšek njih samih in izpolnitev svojih ambicij, bomo vzdrževali okolje in družbo, v kateri ni ljubezni, ampak le iskanje egocentričnih prednosti.

Morda bi nam lahko prav Krishnamurtijev model vzgoje in učenja za svobodo služil kot eden izmed možnih virov navdiha pri prevzgajanju preračunljivih narcisoidnih umov, ki v skladu s trenutno potrošniško ideologijo sebično iščejo le ugodje, medtem pa ignorirajo globlji smisel življenja.

Če se želimo premakniti s točke, na kateri smo se znašli, potrebujemo neodvisne ume, ki so sposobni samostojno razmišljati, analizirati in razumeti informacije ter oblikovati lastne zaključke. Samo tako bomo lahko zgradili družbo sočutnih, ustvarjalnih in inovativnih ljudi, ki razumejo sebe in svet.

Iz uvodnika urednice Vesne Fister v tiskani Sensi avgust/september 2023; v prodaji od 4. avgusta