Moje prvo presno poletje

23. 6. 2011
Deli

Po naravi sem uživač. Disciplina ni ravno moja največja vrlina. Še posebej, če gre za fizične napore ali kakršnokoli vrsto odrekanja, ki od mene terja malce prisile in discipline. Nekako sem bolj spontana, 'udobna' ... Ljubim okuse, barve, wellness sproščenost in občutek ležernosti poletnih počitnic, po možnosti kje na sredozemski obali …

Ko sem se odpravila na svojo duhovno pot iskalke, sem kot vsak sodobni nadebudnež naletela na veliko znanja, različnih, velikokrat si popolnoma nasprotujočih filozofij, tehnik za sproščanje, opuščanje travm, različnih poti za doseganje višjih stanj zavesti … in seveda, začela sem spoznavati in se zavedati pomena zdravega načina življenja. Preizkusila sem vegetarijanstvo, veganstvo, organsko prehrano, različne vrste postov in se vedno znova vračala h – klasični prehrani. Moja udobna narava, odvisna od slastnega okusa po pici, špagetih, hrustljavem in sočnem piščancu, pečenem v pečici s krompirjem in zelenjavo, pa bosanska kuhinja, ki jo obožujem … Nisem in nisem se mogla odreči vsem tem dobrotam … Ja, seveda ne smemo pozabiti omeniti sladkega … Mmmmm, čokolada, tiramisu … Da užitka ob pitju bele kave ne omenjam …

Kadarkoli sem se odpravila na nekajdnevno, nekajmesečno ali nekajletno avanturo novega prehranskega režima, vedno je bil prisoten občutek odrekanja in vedno se je končalo, kot sem že dejala – pri mojih priljubljenih jedeh.

Sproščen, prijeten, duhoven način življenja v meni nekako ni šel skupaj z odrekanjem in naporom, ki ga terjajo bodisi duhovne tehnike in discipline bodisi asketska zdrava prehrana. Nikoli se v resnici tam nekje globoko v sebi nisem mogla zares obvezati in si obljubiti, da bom do konca življenja vegetarijanka, veganka ali kakšne druge vrste zdrava prehranjevalka. Če sem želela biti poštena do sabe, si v resnici nisem mogla obljubiti, da v življenju ne bom več pojedla pice s čisto navadnim sirom, tenko tenko narezanim pršutom in olivami …

In tako me je moja pot iskanja zdravja, sreče in zadovoljstva peljala iz ene skrajnosti v drugo, vmes pa so bile postojanke.

Dokler v moje življenje ni vstopil moj sedanji partner … Ima bogato znanje in izkušnje s področja zdrave, predvsem presne prehrane. Z mano je rad delil svoje bogate izkušnje. Včasih sem ga poslušala z zanimanjem, včasih pa … Priznam, tudi ne … Nekako se mi ni dalo ukvarjati s še eno vrsto diete, ki predstavlja odrekanje. Pravzaprav me poglabljanje v hrano in njene učinke na telo ter počutje ni nikoli posebej privlačilo, ravno nasprotno, če sem bila v stiku z ljudmi, ki so prisegali na samo en način prehranjevanja, me je to odbijalo … Kot da tudi zdrava hrana lahko postane odvisnost … Mimogrede, zadnjič me je prešinilo, da bom napisala članek Zdravo o zdravi hrani …

Skratka, prehranske teme me niso kdo ve kako zanimale …

Nekega dne je moj ljubi sporočil novico, da se bo vrnil na svoj način prehranjevanja, organsko presno prehranjevanje. Od tistega dne sem bila vsako juto deležna sveže stisnjenega sadnega ali zelenjavnega soka. Hrani se nisem odpovedala, le počasi sem dodajala presno, sok zjutraj, zeleni smoothie tu pa tam … Skoraj neopazno, čisto nevsiljivo in neagresivno. Kadarkoli si je pripravljal hrano, me je vprašal, ali bi tudi jaz. In moj odgovor je bil vse pogosteje pritrdilen. Moje zanimanje za njegove nekuharske čarovnije je raslo.

Kmalu sem začela opažati, da se počutim veliko bolje, da imam več energije, da sem bolj kreativna kot kdaj prej v življenju. Občasno so me rahlo bolele ledvice, zdaj je ta bolečina spontano popolnoma prenehala, moja koža je postajala lepša …

Sprememba je bila očitna in odločila sem se za poskus. Sredi zime, ko je prehranske spremembe veliko težje izvajati kot poleti, sem se odločila, da bom poskusila s presnim prehranjevanjem. Poleg solat, sokov, smoothiejev in presnih mojstrovin, ki jih obvlada moj ljubi, sem si enkrat na dan privoščila rženi kruh, kuhano ajdo, polnovredne špagete … Najtežje se mi je bilo posloviti od ogljikovih hidratov. Začuda kljub zimi nisem doživljala velikih kriz poželenja po hrani ali napadov lakote. Pred nekaj leti sem si pozimi privoščila nekajdnevno avanturo posta s čaji, peti dan me je kar odneslo v bližnjo trgovino po sveže žemljice in sir …

Tokrat ni bilo tako. Presne mojstrovine, ki sem jih bila deležna, so me zadovoljevale. Moje počutje je bilo z majhnimi, res minimalnimi čistilnimi krizami vmes neverjetno dobro. Kar naenkrat sem potrebovala veliko manj spanja, le štiri, pet ur na noč … Preostali čas sem preživela v kreativnem ustvarjanju. Moj um se je skristaliziral, moja koncentracija je veliko večja, um jasnejši. Včasih sem bila izjemno razpršen človek, težko sem usmerila in dalj časa fokusirala svojo energijo, danes lahko ustvarjam ure in ure … se zraven zabavam in zares uživam.

In celulit ... Sicer ga nikoli ni bilo veliko, nikoli nisem imela težav s težo, a zdaj ... Telo se oblikuje kar samo, sklepi postajajo mehkejši, iz dneva v dan sem postajala gibčnejša in bolj živa … Počutila sem se bolje kot kdaj prej v življenju …V kratkem času sem ustvarila nekaj večjih projektov, zdelo se je , da se vse, česar se lotim, z lahkoto manifestira. Na pot so mi prihajale ideje, ljudje in okoliščine … Vse pogosteje sem se znšala in se še znajdem … ob pravem času na pravem mestu.

Moje dobro počutje in vse opisano me je spontano in skoraj brez teže odrekanja peljalo k naslednjemu logičnemu koraku – k 100-odstotnemu presnemu prehranjevanju. In vsak dan imam več energije, vsak dan sem boljše volje, bolj senzitivna in srečnejša. Sveže sadje in zelenjava, še posebej, če so organsko pridelani, v sebi nosijo veliko življenjske energije, včasih čutim, kako pozitivna energija polni moje telo, kako se celice veselijo, ker končno dobijo vse potrebno, kar potrebujejo za zdravo delovanje. In svojega telesa več ne obremenjujem s težkimi snovmi, pesticidi. Čutim, kako mi je telo in moje celotno bitje za to hvaležno in mi vrača z dobrim počutjem, zdravjem, energijo …

Danes sva pripravljala najin priljubljen, a preprost obrok, koščke presne poletne zelenjave z avokadovim namazom. Moja ženska intuicija mi je prišepnila, naj naberem nekaj mladih listov vinske trte in rodil se je preprost, a okusen rajski prigrizek …

Tarini kanapeji iz trtnih listov (iz trte zvito):

Avokadov namaz

  • 1 zrel avokado
  • 1 čajna žlička tahinija
  • 3–4 čajne žličke olivnega olja
  • ½ čajne žličke himalajske soli

 

V posodici zmešamo tahini, olivno olje in sol. v večjo posodo izdolbemo z žlico avokado in vse skupaj zmešamo ter dobro pretlačimo, da dobimo gladek namaz.

Tržaška omaka

  • Nekaj strokov drobno nasekljanega česna
  • Nasekljan peteršilj
  • Olivno olje

 

Vse sestavine zmešamo v omako.

Naberemo najboljše mlade trtine liste, jih premažemo z avokadovim namazom in prelijemo s tržaško omako … Količina po okusu. Trtine liste lahko po želji tudi zvijemo.
Če pri roki nimamo trtinih listov, lahko uporabimo liste solate, ohrovta.

V preostanek avokadovega namaza lahko pomakamo koščke narezane poletne zelenjave, kumare, paradižnik, paprike, bučke … Prepustite se domišljiji, ustvarjajte z ljubeznijo in okusen, nasiten in hranljiv obrok je zagotovljen!

Dijana Tara Sever, www.re-lifeholisticretreat.com

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord