Po mnenju budističnega mojstra Thicha Nhata Hanha je najbolj pomembno prakticiranje zavedanja.
Thich Nhat Hanh pojasnjuje, kako se soočiti s trpljenjem
"Funkcija zavedanja je najprej prepoznati trpljenje in nato poskrbeti zanj. Delo zavedanja je najprej prepoznati trpljenje in ga potem sprejeti. Mati, ki skrbi za jokajočega otroka, bo otroka naravno vzela v naročje brez zatiranja, obsojanja ali ignoriranja joka. Zavedanje je kot ta mati, ki prepoznava in objema trpljenje brez sodbe.
Rešitev torej ni v boju ali zatiranju neprijetnega čustva, temveč v tem, da ga nežno zibamo. Ko mati objame svojega otroka, ta energija nežnosti začne prodirati v otrokovo telo. Tudi če mati sprva ne razume, zakaj otrok trpi, in potrebuje nekaj časa, da ugotovi, kaj je težava, že samo dejanje, da otroka vzame v naročje z nežnostjo, lahko prinese olajšanje. Če lahko prepoznamo in zibamo trpljenje, medtem ko zavestno dihamo, je olajšanje že tu."
Večina ljudi se skriva pred negativnimi čustvi
Toda kaj se zgodi? Negativna čustva tlijo v ozadju in vas na koncu ugriznejo še močneje. Thich Nhat Hanh pravi, da moramo svoja čustva videti kot nenehno spreminjajoča se, in kot rezultat bomo videli, da niso tako strašljiva, kot bi morda sprva mislili:
"Kaj običajno počnemo, ko smo jezni? Kričimo, vpijemo in poskušamo krivdo zvaliti na nekoga drugega za naše težave. Toda če na jezo pogledamo z očmi minljivosti, se lahko ustavimo in zadihamo. Zapremo oči in globoko pogledamo. Poskušamo videti tristo let v prihodnost. Kako bom jaz? Kako boš ti? Kje bom jaz? Kje boš ti? Treba je samo vdihniti in izdihniti, pogledati svojo prihodnost in prihodnost druge osebe.
Ko se ozremo v prihodnost, vidimo, da nam je druga oseba zelo dragocena. Ko vemo, da jo lahko izgubimo v katerem koli trenutku, morda nismo več tako jezni. Želimo jo objeti in reči: 'Kako čudovito, še vedno si živ. Tako sem srečen. Oba morava nekoč umreti, in dokler sva še živa in skupaj, je neumno biti ves čas jezen drug na drugega.'
Razlog, da smo dovolj neumni, da sebi in drugi osebi povzročamo trpljenje, je, da pozabimo, da smo mi in druga oseba minljivi. Nekega dne, ko bomo umrli, bomo izgubili vse svoje imetje, moč, družino, vse. Naša svoboda, mir in radost v trenutnem trenutku so najpomembnejši."
Sreča in trpljenje sta kot dva nasprotna konca palice; ne moremo imeti enega brez drugega
"Tako trpljenje kot sreča sta organske narave, kar pomeni, da sta oba prehodna; vedno se spreminjata. Cveta, ki oveni, postane kompost. Kompost lahko pomaga zrasti novemu cvetu. Sreča je tudi organska in minljiva po naravi. Lahko postane trpljenje in trpljenje lahko spet postane sreča."
Thich Nhat Hanh pravi, da lahko končamo trpljenje z ugotovitvijo, da ni vredno trpeti. "Največji čudež je biti živ. Svoje trpljenje lahko končamo samo z ugotovitvijo, da zanj ni vredno trpeti! Koliko ljudi se ubije zaradi jeze ali obupa? V tistem trenutku ne vidijo sreče, ki jim je na voljo. Zavedanje konča tako omejen pogled."
Povzeto po hackspirit.com
Preberite tudi:
- Budisti učijo, da ima umik v samoto številne pozitivne učinke
- Preprost budistični vodnik za jutranjo rutino
