To je pravi pomen pesmi "Ringa ringa raja", ki ni prav nič nedolžen.
"Ringa, ringa raja, muca pa nagaja ..." je pesem, ob kateri smo vsi odraščali in jo kasneje peli svojim otrokom, a resnica za njo ni prav nič nedolžna. Ringa raja naj bi se namreč v 17. stoletju pojavila v Londonu, ko je tam izbruhnila kuga - bolezen, ki je terjala življenja mnogih. "Ring" v angleščini pomeni obroč ali krog, "Ring of Roses" pa prve simptome kuge - rdeče kolobarje na koži.
Originalno je pesem videti takole:
Ring-a-ring o' roses,
a pockets full of posies.
A-tishoo! A-tishoo! We all fall down.
Cows in the meadows,
eating buttercups.
A-tishoo! A-tishoo! We all jump up.
V angleški različici torej ni govora o muci, kužku in putki, ki je znesla jajca … temveč pesem govori o bolezni, ki vzema življenja. Prva kitica otroške pesmice govori o bolezni in umiranju, druga pa o zdravilstvu in poskusih zdravljenja kuge. V besedilu sta omenjeni dve roži - vrtnica in ripeča zlatica. Ena je rdeča, kot rdeči kolobarji, ki predstavljajo simptome kuge, druga (ripeča zlatica) pa rumena, ki so jo tradicionalno uporabljali kot zdravilo proti vročini, vnetju, revmi ipd., verjeli pa so tudi, da bi lahko pozdravila kugo.
Pesem je bila zapeta podobno kot pri nas - otroci se primejo za roke in naredijo krog okoli enega otroka, zaplešejo in zapojejo pesmico. Simbolično otrok v sredini predstavlja obolelega za kugo, samega, izoliranega. V poznejših različicah otrok, ki stoji na sredini, na koncu pesmi na lice poljubi nekoga iz kroga in ga tako "okuži", nato pa z njim zamenja mesto.
Pesem Ringa raja je imela od svojega nastanka veliko variacij v različnih jezikih, kako je iz rožnega obroča nastala pesem o muci in kužku pa ni gotovo. Vendar pa korenine te otroške pesmice segajo še dlje od 17. stoletja in kuge, ki je pestila svet. Domneva se, da je bila to na samem začetku otroška igra, ki se je v resnici igrala okoli rožnega drevesa - to je bilo v poganstvu simbol življenja in svetlobe, obdarjeno z nadnaravno močjo.
Torej, ta otroška pesmica najverjetneje izvira iz poganskih časov. Kihanje, ki je omenjeno v angleški verziji pesmi (A-tishoo! A-tishoo!), simbolizira izstop duše iz telesa. Poganska ljudstva so verjela, da lahko duša ob močnem kihanju pobegne iz telesa, zato se je razvil običaj, da si pri kihanju položimo roko na usta in nos. Šele mnogo kasneje, z odkritjem bakterij in virusov, je uporaba roke na ustih postala način preprečevanja širjenja bolezni.
- Vir: Stil.kurir.rs
Prebrite si še:
- Kardiolog dr. Borović: "Najslabše je piti kavo z mlekom."
- Kdaj ste se poročili? Preverite, kaj mesec poroke razkriva o vašem zakonu
- Vas mora skrbeti, če SANJATE bivšega? Odgovarja doktorica s Harvarda
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
