Arheologi odkrili okostje VELIKANOV

12. 1. 2024
Deli
Arheologi odkrili okostje VELIKANOV (foto: posnetek zaslona History Channel)
posnetek zaslona History Channel

Mitologija, folklora in celo Sveto pismo nam pripovedujejo, da so nekoč po Zemlji hodili velikani. Ali obstajajo arheološki dokazi, ki potrjujejo, da so včasih na Zemlji zares živeli velikani? 

Velikani - Ajdi v Sloveniji 

Tudi v Sloveniji imamo bogato mitologijo, ki govorijo o Ajdih - velikanih. Bili naj bi predniki ljudi. Po pripovedih so tako veliki, da se lahko pogovarjajo z gore na goro. Drevje so ruvali iz zemlje kar s koreninami vred. Ljudje naj bi bili v primerjavi z njimi tako majhni, da so jih lahko nosili v predpasniku.

Naselili so se posamezno na najvišje gore in planine. Zidali so veliko gradov, cerkva, božjih oltarjev, v nekaterih delih pa so bili označeni kot pogani. Med najbolj znanimi slovenskimi pripovedkami je Ajdovska deklica, Velikan Ledinc in Špik, Velikana in Lubnik nad Škofjo Loko, Velikan z Radenke, Pilštanjska žena, Ajdi v Mežiški dolini, Ajdovski oltarji na gori pri Dobrli vasi itd. 

Izkazalo se je, da obstajajo dokazi, ki podpirajo velikane! 

V ameriški zvezni državi Nevada so našli izjemne človeške ostanke, nekatera okostja so bila visoka tudi do 3 metre. Ugotovljeno je bilo, da so trupla – od katerih naj bi bila nekatera mumificirana – poleg neverjetne velikosti imela rdeče lase. To je spodbudilo teorijo, ki se je prenašala skozi stoletja, da je v jugozahodni Ameriki nekoč prevladovala dolgo pozabljena človeška rasa.

Po mnenju staroselskega plemena Paiute, ki se je pred tisočletji naselilo na območju Nevade, so rdečelasi velikani, imenovani Si-Te-Cah, prišli v Ameriko z oddaljenega otoka. Legenda pravi, da so Si-Te-Cah prečkali ocean na splavih iz trstičja in si kmalu zasloveli kot višji, močnejši in krutejši od navadnih ljudi.

Leta 1911 so nekateri rudarji med kopanjem netopirjevega gvana (ključne sestavine gnojila) v jami blizu mesta Lovelock v Nevadi odkrili številne nenavadne predmeteTo je spodbudilo začetek dveh uradnih izkopavanj leta 1912 in nato leta 1924, med katerima so našli na tisoče artefaktov.

Med osupljivimi najdbami so bile mumije z vzdevkom Lovelock Giants, ki so merile med 2,5 in 3 metre visoko, poroča Archaeology WorldNašli so tudi 38 centimetrske sandale, na katerih so bili vidni znaki obrabe, in kamen z vgraviranim odtisom ogromne roke.

Kmalu po drugem izkopavanju, leta 1931, je članek, objavljen v lokalnem časopisu Nevada Review-Miner, trdil, da so v suhi jezerski strugi blizu Lovelocka odkrili dva velikanska okostnjaka.

Ti ostanki so bili visoki okrog 3 metre in so bili mumificirani na podoben način, kot so to počeli stari Egipčani. In čeprav se vse to morda sliši namišljeno, se legende o teh nenavadnih ljudeh pojavljajo po vsej Ameriki, pa tudi drugod po svetu. 

V 16. stoletju je španski konkvistador po imenu Pedro Cieza de León denimo zapisal starodavno perujsko pripoved o izvoru velikanov. V svojem poročilu je de León zapisal, da so visoke postave »prišle po morju v splavih iz trstičja« in da so bili »nekateri možje tako visoki, da so bili od kolen navzdol tako veliki kot dolžina navadnega človeka poštene rasti.«

Poleg tega so visoko v Andih, med Perujem in Bolivijo, našli okostja s podolgovatimi lobanjami. Ostanki naj bi bili stari okoli 3000 let in veliko večji od običajnih človeških lobanj. Zanimivo je, da so nekateri od njih imeli tudi rdeče lase.

Po mnenju Archaeology World nekateri znanstveniki to rdečkasto barvo pripisujejo okolju, v katerem so bila trupla pokopana. Vendar drugi to vidijo kot dokaz obstoja Si-Te-Cah in njihovih sorodnikov.

In če se sprašujete, kako je tako velikanska in močna rasa izginila oziroma če je sploh kdaj obstajala, ima staroselsko pleme Paiute odgovor. Po njihovi mitologiji so se Si-Te-Cah bojevali z njimi in vsemi drugimi sosednjimi plemeni ter sejali teror in uničenje. Po letih bojevanja so se plemena združila proti temu mogočnemu sovražniku. Sčasoma so bili zadnji preostali velikani pregnani in so poiskali zavetje v jami Lovelock.

Plemena so izkoristila svojo priložnost in zanetila ogenj na vhodu v jamo, pri čemer so zadušili in zažgali še nekaj preostalih Si-Te-Cah. Zanimivo je, da so ob prvih odkritjih v jami leta 1911 našli dokaze o močnem gorenju blizu njenega vhoda, poroča History Channel.

In četudi ne verjamete v velikane, je vseeno zanimivo, kako se vse niti zgodb povezujejo, kajne? 

Vir: indy100.com, wikipedija, archaeology-world.com, History Channel

Ne spreglejte tudi:

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar