Ponoči predelujemo tiste stvari, ki jih čez dan, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, nismo.
Morda smo se bali predelovati določene stvari, ker če bi razmišljali o njih oziroma si dopustili čutiti, kaj se nam v telesu dogaja, bi lahko to v nas sprožilo določene iracionalne reakcije. Te iracionalne reakcije pa bi nas lahko pripeljale v položaj, da bi nekaj preveč povedali, pokazali ali si upali narediti. Ker imamo strah pred odzivi oziroma strah pred posledicami, določene stvari raje zadržimo v sebi.
Ponoči pa teh ovir ni.
Med spanjem gre lahko iz našega telesa v glavo in nazaj ogromno čustev. Še posebej se to dogaja v drugi polovici noči, ko smo v REM fazi spanca. Ko zaspimo, imamo daljšo fazo globokega spanca in zelo kratko fazo REM spanca. Kasneje pa se ta cikel še dva do štirikrat ponovi, odvisno od tega, kako dolgo spimo.
Na začetku spanja imamo zelo dolgi globok spanec in zelo kratki REM spanec. Potem pa se pri vsakem ciklu dolgi spanec krajša, REM spanec pa se daljša. Iz tega razloga so sanje običajno najmočnejše po tretji ali četrti uri, odvisno od tega, kdaj smo se odpravili spat.
Kasneje, ko zaspimo po 10. uri, bolj se krajša globok spanec in imamo vedno večje pomanjkanje globokega spanca. V globokem spancu pa delamo nekakšno inventuro. Grobo uredimo, kaj od vsega tistega, kar se nam je zgodilo čez dan, je smiselno shraniti za kasneje, kaj je pa bolje, da zavržemo, saj tega ne potrebujemo.
Možgani celoten dan pomnijo po 5 sekund ciklih/intervalih. Ko smo v globokem spancu, se intervali kompresirajo ali pa se eksponirajo. Če se je zgodilo nekaj, ker je bilo zelo pomembno, ali je v nas sprožilo močno čustveno reakcijo, potem sistem določi, da je to pomembno. Teh 5 sekund upočasni tako, da se nam zdi, kot da je to trajalo eno ali dve minuti, morda imamo celo občutek, da je trajalo eno uro. Nepomembne stvari pa možgani stisnejo, jih združujejo ter s tem naredijo prostor za dan, ki prihaja.
V vsakem spalnem ciklu se malo bolj izprazni hipokampus, ki je primarno zadolžen za spomin. V REM fazi se tisto, kar ostane, kar je bilo določeno kot pomembno ali uporabno, predeluje in povezuje na različne načine. Dogodkom, ki jih takrat zaradi stresa nismo razumeli in smo se nanje odzvali po podzavestnih vzorcih tako dodamo ustvarjalnost zavesti ter spremenimo spomin in vpliv preteklosti na sedanjost.
Dvig celostne čustvene zrelosti spremeni ta proces in do zavesti spusti občutke in spomine, o katerih se nam prej niti sanjalo ni (dobesedno) in se nam začne vedno bolj sanjati o dejanskih dogodkih v preteklosti.
Nadaljevanje procesa dvig celostne čustvene zrelosti omogoči, da iz polzavednega stanja (sanje) te dogodke obdelamo in se z njimi soočimo tudi pri polni zavesti in tako napredujemo iz potlačene travme in nemoči v moč in spremembo. Sanje so torej praksa, v kateri gremo v spreminjanje ali pa v praktično podoživljanje nekega dogodka, ki ga podoživimo v navideznem svetu, v navidezni resničnosti.
Globlje razumevanje sanj in njihov pomen ter vpliv učim na 3. modulu šolanja 4. stopnje in na seminarju AEQ odnosov 3. stopnje.
Aleš Ernst, učitelj in avtor AEQ metode
Preberite si še:
- Boleč in zakrčen vrat: Kje je vzrok in kako rešiti težavo? (razlaga Aleš Ernst)
- Kaj pomeni, če sanjate, da vas lovijo divje zveri?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
