Ko sem končno obrnila ploščo, sem se sama sebi zdela, seveda, čudna – kot so se mi na začetku zdeli čudni vsi tisti ljudje, ki so izstopali po svojem obnašanju.
Takrat sem tudi sprevidela »ja, seveda nisem hotela biti jaz Jaz že na samem začetku, ker nisem hotela biti drugačna, čudna«. Lastna presoja situacije me je torej potisnila v nezvestobo sami sebi. V resnici pa so bili edino tisti 'čudaki' dovolj pametni, da so poslušali sebe in poskrbeli za lastno srečo. To pa je tudi največ, kar lahko naredimo zase.
In sedaj vas izzovem: kje v vašem življenju se trudite ustreči ljudem okoli sebe? Včasih celo do te mere, da vas že vse utesnjuje in duši?
Ali je kakšna razlika med tem, ko želimo ustreči srečnim ali pa zagrenjenim ljudem?
Ne. V obeh primerih smo pustili sebe na cedilu.
Kako dolgo se že puščate na cedilu, ko pa vam srce govori, da to ni v skladu z vašo bitjo? Ali vas morata res dokončno izdati telo in zdravje, da vas šele ta znak opozori, da delate nekaj proti sebi? Se vam ne zdi, da je to malo visoka cena? In celo takrat vas telo s svojimi občutki ali boleznijo zgolj skuša razsvetliti in je glasnik vaše duše.
Če ste nezadovoljni ali obtičali, kjer ste, ne mislite, da je v Raju kaj lažje. Kamor koli lahko ubežite, a vaša čustvena realnost gre z vami! To je vaša prtljaga. In točno ta vam kreira okoliščine in zunanjo realnost, ki jo potrebujete, da presežete svoje čustvene vzorce in se osvobodite predsodkov. Ker kakor presojate druge, presojate same sebe.
Kamor koli se boste podali (novo okolje, nova veza, nova služba), povsod boste postavljeni pred iste teste. In na te teste niti ne morete odreagirati zavestno zgolj z umsko pametjo, saj so tako genialno zamaskirani, da jih sploh ne prepoznamo.
Lahko bi bilo reči »nikoli več ne bom nikomur skušala ustreči«, vendar nas življenje postavi v situacije, kjer že v naslednji sekundi pozabimo, kaj smo se odločili, saj nam je to stanje ustrežljivosti kot dihanje. Sploh ne veš, da se odvija. Ker se odvija nezavedno.
Zato je odgovor enostaven: ta klik se mora zgoditi na podzavestni ravni, to pa se zgodi, ko doživimo globok »ahaaaa« moment in jasni uvid v naše vzorce, ki smo jih do tistega trenutka ponavljali. Potem se čustvena pentlja razveže, čustveni naboj se sprazni in postanemo vedno bolj tisti avtentični Jaz. Jaz sem, ki Sem.
Poleg bogatih izkušenj in testov, ki sem jih bila deležna v tem rajskem džungla delu planeta, sem nadgradila tudi soulwork seanse. Soulwork je sedaj postal zelo pronicljiv, direkten in še bolj zabaven, kjer 'od zunaj' vidim vzorce, ki vam vladajo. Čas seanse se je tako skrajšal z dveh ur na samo 50 minut. In zato sem tudi morala na drug konec sveta, kamor me je poklicalo srce. Da lahko svojim sopotnicam in sopotnikom hitreje pomagam do njihove sreče in čustvene svobode. In rečem vam, bilo je vredno vsake minute!
Besedilo in foto: Tina Puncer, terapevtka soulworka
Za osebna vprašanja in individualno svetovanje je Tina Puncer dosegljiva na info@soulwork.si.
Preberite tudi:
