Vprašanje, zakaj ljudje verujejo in verjamejo, ni preprosto in še manj enoznačno.
In čeprav bi se lahko strinjali, da so nekateri ljudje le nekoliko bolj nagnjeni k ponotranjanju verskih in mitskih zgodb, medtem ko je nekaterim drugim tovrstno magično razmišljanje tuje, je ljudem vendarle skupen še en, a nadvse pomemben skupni temelj, ki zgodbam, mitom in legendam nudi ne le oporo, temveč jih tudi napaja z nadvse vitalno energijo in živostjo.
To je človekovo nezavedno, ki ga v svojih najglobljih plasteh gradi kolektivno nezavedno. Nanj je kot prvi opozoril Carl Gustav Jung, ki se je v globine človeške psihe potopil tako, kot se arheologi v preteklost poglabljajo s svojimi lopatkami in krtačkami.
Človekova starodavna verovanja in prepričanja dejansko živijo v vsakem od nas skozi simbole in arhetipe, ki so vgrajeni v naše nezavedno. In čeprav se modernemu človeku morda zdi, da simboli in miti kot vzorci spadajo v le še daljno preteklost in so morda le še redki ostanki plemenskih skupnosti, ti v resnici ostajajo skozi stoletja nespremenjeni in še kako prisotni.
Danes bi večina ljudi, ki živi v Londonu ali New Yorku, kot navadno praznoverje zavrnilo obrede plodnosti človeka iz neolitika, prav tako si nihče priseben ne bi upal javno govoriti o svojih morebitnih vizijah in glasovih, o katerih so nekoč brez zadržkov govorili razni svetniki in preroki.
Pa vendar se naša simbolna osnova v zadnjih nekaj stoletjih ni veliko spremenila. Že od šolskih klopi v imenu splošne razgledanosti družno prebiramo starogrške mite, vendar pa le redki zaznavajo podobnosti med temi starodavnimi junaki in modernim malikovanjem sodobnih 'herojev'.
Še bolj v nebo vpijoč primer istega bi lahko našli v povezavi s krščanstvom. Skozi praznovanje božiča lahko izrazimo svoje globoko čutenje mitološkega rojstva božjega otroka, pa čeprav morda ne verjamemo v doktrino deviškega rojstva ali se zavestno ne opredeljujemo kot verni.
Jung je to nenavadno globoko vživljanje v nekaj, s čimer se na videz morda ne identificiramo, razumel. Razumel je, da je naše nezavedno tisto, ki hipno prepozna in dojame simbol prerojenja. Vedel je, da relikvija sovpada z veliko starejšim praznovanjem zimskega solsticija, ki na najkrajši dan v letu prinaša upanje, da se bo zima na severni polobli umaknila skorajšnjemu popolnemu preporodu narave.
In čeprav navaden človek zlepa ne vidi povezave med obema praznovanjema, je z nekaj malega poglabljanja hitro jasno, da vzorci in simboli neverjetno sovpadajo.
Jung, ki je svoje življenje posvetil prav poskusom razumevanja in vrednotenja vseh teh večnih simbolov, je bil tako prepričan, da ima človeški um svojo zgodovino in da je zato v naši psihi mogoče najti številne sledi njegove evolucije. Še več, vsebina našega nezavednega dejansko sooblikuje našo psiho.
In zato, četudi zavestno morda vse te vsebine ignoriramo, kar je dandanes precej pogost pojav, se naše nezavedno nanje še naprej in še kako odziva. Odziva se namreč na simbole, ki so vgrajeni globoko v nas, in nas skozi te tudi nagovarja – v budnem, polbudnem in sanjajočem stanju.
Odlomek iz članka 'Tisti, ki verujejo, ne potrebujejo dokazov', ki ga v celoti lahko preberet v januarski reviji Sensa (v prodaji od 5. decembra 2014).
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
