Zdrave odločitve Promocijsko sporočilo

Zakaj nakupovanje živil na zalogo ni pametna odločitev?

26. 4. 2024 | M.K.
Deli
Zakaj nakupovanje živil na zalogo ni pametna odločitev? (foto: Profimedia)
Profimedia

Tudi vi radi nakupujete živila na zalogo? Potem velja upoštevati nekaj pomembnih nasvetov, da vaši nakupi ne bodo ostali pozabljeni v hladilniku ali na kuhinjski polici in ne bodo neslavno končali v smeteh! 

Ljudje smo radi pripravljeni na najrazličnejše izzive, pred katere nas utegne postaviti življenje. Pri tem nam je poleg finančne zlate rezerve pomembna tudi vsaj osnovna zaloga hrane, kar se je jasno pokazalo v času nedavne pandemije. Vendar pa si s tem, ko nakupujemo živila na zalogo, v bistvu delamo medvedjo uslugo.  

Pri veliki količini izdelkov na domačih kuhinjskih policah smo namreč manj pozorni na roke uporabnosti, rezultat pa je neslavna statistika: po podatkih Statističnega urada RS smo namreč v letu 2022 kar 47 % od dobrih 150 tisoč ton vse hrane, ki je pristala v smeteh, zavrgli v domačih kuhinjah. To je sicer 12 % manj kot leto poprej, a glede na to, da vse več ljudi živi pod pragom revščine, še vedno mnogo preveč.  

Zakaj nas mora skrbeti hrana, ki konča v smeteh? 

Odpadna hrana postaja vse bolj pereč problem sodobne družbe in ima izjemno negativen vpliv na okolje, saj izgubljamo dragocene vire, čezmerno izrabljamo prst in vodo, količine metana ob razkroju pa močno vplivajo na podnebne spremembe. Zaskrbljujoč je podatek Združenih narodov, da se v svetu zavrže kar tretjina pridelane hrane. Dejstva, da zavržemo preveč hrane, se zvedamo vsi, le redki pa se aktivno trudijo izboljšati dane razmere in v čim večji meri izkoristiti potenciale prehrambene industrije.   

Kot svetlo izjemo velja izpostaviti SPAR, ki s številnimi aktivnostmi in pobudami kupce spodbuja k bolj odgovornemu ravnanju s hrano. Pred nedavnim je skupaj z društvom Ekologi brez meja pripravil vodnik za trajnostno nakupovanje, v katerem predstavljajo različne možnosti, ki so kupcem na voljo v njihovih trgovinah, da lahko svoj nakup opravijo bolj odgovorno: od trajnostnih nakupovalnih vrečk in nakupovalnih seznamov, do možnosti vračila praznih steklenic in nakupa brez embalaže. Ob tem vodnik vključuje tudi nasvete za bolj trajnostno ravnanje v domačem gospodinjstvu z namenom, da se zmanjša število odpadkov in uvede premišljeno ravnanje s hrano.  

Vodnik za trajnostno nakupovanje lahko torej predstavlja trdne temelje za vstop na pot bolj trajnostnega življenjskega sloga. Najdete ga na TEJ POVEZAVI!

Z majhnimi koraki do velikih sprememb  

Za začetek lahko morda omejite nakupovanje na zalogo. V želji, da bi bili naši hladilniki, kuhinjski predali ter police kar najbolje založeni, pogosto namreč kupimo več, kot lahko v doglednem času porabimo. Pogosto se nakupovat odpravimo brez nakupovalnega seznama, prav tako nimamo ideje, kaj bomo kuhali v naslednjem tednu ali dveh. Pa za vsak slučaj nakupimo več. Ker od 'viška ne boli glava'.  

Prav zato je smiselno, da redno pregledujemo in čistimo hladilnik ter kuhinjske police, na katerih imamo shranjeno hrano. A pozor, to ne pomeni, da je treba zavreči vse, kar je nekaj tednov ali le nekaj dni starejše od napisanega datuma na embalaži. Treba je namreč ločiti med oznakama 'Uporabno do' in 'Uporabno najmanj do'.  

Znate ločiti med 'Porabiti do' in 'Uporabno najmanj do'?  

Kot je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se besedna zveza 'porabiti do' nanaša na živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva in zaradi tega lahko po krajšem obdobju predstavljajo neposredno nevarnost za človekovo zdravje. Takšna živila so potencialno nevarna, ker omogočajo hitro in progresivno rast mikroorganizmov – povzročiteljev okužb z živili. Potrebno jih je hraniti na hladnem ali vzdrževati na toplem, lahko so surova ali pa toplotno obdelana, lahko so živalskega ali rastlinskega izvora oziroma sestavljena živila.  

Če pa je živilo označeno z 'uporabno najmanj do', se oznaka po navedbah na NIJZ nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začne upadati. To pomeni, da so živilski izdelki s tako oznako tudi po datumu, navedenem na oznaki, še vedno lahko varni za uporabo, če so bili pravilno hranjeni in so senzorično neoporečni, le da jim začneta upadati svežina ter kakovost.   

Kako dolgo so dejansko užitna živila, ki jih imamo doma?  

Ljudje se najbolj bojimo živil, za katera je splošno znano, da so hitro pokvarljiva, čeprav je večina živilskih izdelkov varnih za uživanje še dolgo po preteku roka uporabnosti. Konzervirana hrana, riž ali testenine so za razliko od svežih proizvodov užitni še kar nekaj časa po pretečenem roku. Mleko naj bi bilo užitno še teden dni po roku uporabe, če je embalaža zaprta in ga hranimo pri ustrezni temperaturi. Pa tudi kak dan pozneje je mleko še užitno, morda le ne bo več tako okusno, izgubilo pa bo tudi nekaj hranilnih vrednosti.  

Jajca v hladilniku zdržijo od tri do pet tednov, torej ni treba, da jih vržete stran, ko preteče rok, neodprta majoneza lahko v hladilniku zdrži še mesec dni po pretečenem roku, pa bo še vedno užitna. Do dveh tednov po pretečenem roku bo užitna tudi skuta, medtem ko jogurt lahko mirno pojeste tudi teden dni po tem, ko mu je že pretekel rok uporabe, če ga boste le hranili v hladilniku.  

Izjemno pomembni so datumi uporabnosti pri surovem mesu: sveže perutninsko meso in morsko hrano je denimo treba toplotno obedelati v dnevu do dveh,  goveje in svinjsko meso pa v treh do štirih dneh po preteku roka. Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih, svinjsko meso v pol leta, goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v 8 do 12 mesecih. V kolikor opazimo, da meso spremeni barvo, postane sluzasto in lepljivo ter kislega vonja, ga je potrebno zavreči, saj so to značilni znaki kvarjenja. Še posebej velja biti pozoren pri mletem mesu, ki se zaradi bakterijske rasti lahko hitreje pokvari.  

Štejejo že majhne pozornosti  

Na oznake o roku uporabnosti je sicer najbolje biti pozoren že v trgovini med nakupovanjem. Če vemo, da kupljenih živil ne bomo potrebovali takoj, raje izberimo take z daljšim datumom uporabe.

Redno je treba pregledovati tudi vsebino hladilnika in kuhinjskih omar. Izdelke, ki jim prej poteče rok uporabnosti, je pametno shraniti v ospredje, da nam padejo v oči vsakokrat, ko odpremo vrata hladilnika ali kuhinjske omare.

Resda gre za majhne pozornosti, ki pa vsekakor pomenijo pomemben korak k zmanjšanju količin zavržene hrane in s tem k bolj trajnostno naravnani družbi.