Spletne prevare niso zgolj tehnološki trik. So izraz kompleksnosti digitalnega sveta, v katerem živimo. Postavljajo nas pred izzive, da razmišljamo hitreje in bolj preudarno.
V svetu, kjer tehnološki napredek kroji naš vsakdan, se nam odpirajo vedno nove priložnosti, a hkrati tudi potencialne nevarnosti. Splet, ki nam omogoča povezovanje, hiter dostop do informacij, izobraževanje in razvoj, se žal spreminja v virtualno igrišče prevarantskih veščin, ki spretno brišejo meje med resničnostjo in iluzijo.
Svet digitalnih spletnih prevar se nenehno spreminja. Načini spletnih goljufov, ki prevzemajo lažne podobe in identitete ter posegajo globoko v naše spletne interakcije, s katerimi se skušajo dokopati do naših osebnih podatkov in denarja, postajajo vedno bolj izpopolnjeni.
Letos poleti je Združenje bank Slovenije pričelo s kampanjo ozaveščanja javnosti glede tveganj spletnih prevar "Pazi.se", ki nas ozavešča o spletnih prevarah in razkriva prave obraze spletnih goljufov. S praktičnimi nasveti, ki jih najdete na spletni strani pazi.se, želi pomagati pri prepoznavanju ter razkrivanju spletnih prevar, da lahko skupaj ustvarjamo varno spletno okolje.
Spletno ribarjenje (phishing)
Phishing je ena najbolj razširjenih spletnih prevar, s katero spletni goljufi skušajo pridobiti vaša gesla za dostop do spletne ali mobilne banke, kreditne kartice, e-pošte ali družbenih omrežij in sicer z namenom, da bi vaše podatke izrabili za:
a) krajo denarja iz vaše spletne banke ali mobilne denarnice;
b) prevzem nadzora nad vašim spletnim računom;
c) zlorabo vašega e-poštnega računa za pošiljanje lažnih sporočil drugim;
d) krajo identitete za izvajanje kriminalnih aktivnosti;
e) ali nepooblaščeni dostop do vaših družabnih omrežij, kar lahko vodi v zlorabo oglaševalskega računa.
Tipičen poskus ribarjenja se začne z lažnim elektronskim, SMS- ali zasebnim sporočilom, ki naj bi ga domnevno poslala banka ali hranilnica, spletna trgovina, davčna uprava, policija, dostavna služba ali druga znana organizacija. V sporočilu vas prepričujejo, da je nujno, da ponovno vnesete vaše občutljive podatke ali jih preverite. V sporočilu je priložena povezava, ki domnevno vodi na uradno spletno stran zaupanja vrednega pošiljatelja, vendar v resnici vodi do ponarejene spletne strani. Če na tej lažni strani vnesete svoje občutljive podatke, jih boste posredovali goljufu.
Kako se zaščititi pred phishing prevaro?
Eden od ključnih elementov prepoznavanja phishing poskusov je skrbno preverjanje spletnih naslovov, povezav in vsebine prejetih sporočil. Zavedajmo se, da zaupanja vredne institucije od vas ne bodo nikoli zahtevale občutljivih podatkov prek nepričakovanih elektronskih ali SMS sporočil in ne bodo pošiljale povezav, kamor bi bilo treba vpisati npr. vaša gesla za dostop do elektronska ali mobilne banke. Ne odzivajte se na besedilna sporočila ali klice, ki zahtevajo PIN ali geslo za dostop do spletne ali mobilne banke.
Če mislite, da ste žrtev phishing prevare, takoj obvestite svojo banko, hranilnico in policijo.
Lažna podpora
Gre za telefonsko prevaro, s katero goljufi skušajo pridobiti oddaljen dostop in nadzor nad vašim računalnikom. Običajno se začne s klicem neznanca, ki se v angleškem jeziku predstavi kot strokovnjak Microsoftove tehnične pomoči. Prepričati vas želi, da so na vašem računalniku zaznali napake, ki jih lahko odpravijo prek oddaljenega dostopa do vašega računalnika.
Da bi vam lahko "pomagali", morate na računalnik prenesti program, ki bo goljufom omogočil prevzem nadzora nad vašim računalnikom (Team Viewer, AnyDesk in Ultraviewer). Po prenosu programa goljuf zahteva osebne in bančne podatke ali pa vam – pod pogojem, da mu prek oddaljenega dostopa omogočite dostop do spletne banke – ponudi pomoč pri plačilu nakupa programske opreme za odpravo napake na računalniku. Če jim teh podatkov ne posredujete, vam prek oddaljenega dostopa običajno izbrišejo datoteke ali zablokirajo računalnik.
Kako se zaščititi pred tovrstno prevaro?
Vedite, da nobena prava tehnična podpora od vas nikoli ne bo zahtevala oddaljenega dostopa do računalnika. Čim prej prekinite klic, tudi če vas oseba na drugi strani vztrajno nagovarja.
Če sumite, da ste bili žrtev prevare z lažno podporo, kaznivo dejanje prijavite policiji, kontaktirajte svojo banko ali hranilnico in nemudoma blokirajte kartico. Na računalniku izbrišite vse aplikacije za oddaljen dostop; enako naredite z vsemi aplikacijami, ki ste jih morebiti namestili na telefon.
Natančne opise spletnih goljufij in nasvete, kako se pred njimi zaščiti, najdete na spletni strani Pazi.se
Pri pripravi prispevka smo si pomagali s koristnimi informacijami in napotki, ki so objavljeni na spletni strani https://www.varninainternetu.si/.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
