Med poletnimi počitnicami je Evropska komisija v okviru Strategije 'od vil do vilic' objavila predlog svežnja zakonodaje na področju hrane in biotske raznovrstnosti za trajnostno rabo naravnih virov (zdravje tal, odpadna hrana, rastlinski razmnoževalni material, gozdni razmnoževalni material ter nove genomske tehnike).
Med predlogi je tudi Uredba o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami, ter hrani in krmi. Namen te uredbe je ureditev pravnega statusa nekaterih novih genomskih tehnik in oblikovanje politike EU za proizvode, ki so pridobljeni z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami (NGT): ciljna mutageneza in cisgeneza. Dokumenti so (le naključno?!) na voljo zgolj v angleščini, čeprav so dobesedno življenjskega pomena za slovenskega kmeta.
Skrajšana predstavitev novih genskih tehnik se bere kot promocijski material in nas spodbuja k čimprejšnjemu nakupu, oprostite, sprejetju te Uredbe. Sama mislim, da absolutno nič od teh genskih inovacij ne bi smelo priti v širšo rabo, dokler ni narejena ocena tveganja vsaj na eni generaciji ljudi oz. vsaj za 30 let.
Z inovativnimi znanstvenimi metodami je mogoče v laboratorijih pokazati in na tisoče načinov dokazati, da pri tem ne obstaja nobeno tveganje, ampak le prednosti. Čeprav so posledice tovrstnih trditev za podobne 'veleizume' izpred nekaj desetletij zdaj očitne in nam kažejo, kam vodijo genske spremembe na rastlinah in živalih. Nobeden od tovrstnih mehanskih izumov nima sposobnosti preobrazbe – hibridi ne naredijo semen, če pa jih že, so ta največkrat sterilna ali pa se iz njih razvije nekakšna rastlinska spaka.
Naključje? Nikakor, kajti tisti, ki jih je ustvarjal v imenu dobrobiti za človeštvo, je to dobro vedel in načrtoval. Ali smo res tako zelo naivni in mislimo, da se mu je to le ponesrečilo, da njegov namen ni bil spraviti kmeta v nenehno odvisnost od kupovanja teh semen?
Iz 'dokazov', ki jih najdemo v dokumentih, ni nič razvidno, kako se bodo te rastline s časom integrirale v okolje oz. kaj to pomeni za kmeta. Ali bo plačeval licenčnino za vsako rastlino, ki jo bo posadil? Bo moral plačevati kazni, če se bodo te rastline križale z 'naravnimi' in ga bodo lastniki patentov obtožili, da jih je namerno križal?
V naravi obstaja kompleksna mreža vzajemnih odnosov med različnimi organizmi, ki so skozi evolucijo razvili načine preživetja in sodelovanja. Prebavni sistem živali in ljudi je prilagojen za prebavo naravnih rastlin, ki vsebujejo raznoliko mešanico hranil. V procesu selekcije in križanja oz. t. i. 'žlahtnjenja žit' smo dobili rastline, ki vsebujejo več škroba ali drugih komponent, ki so ekonomsko bolj donosne, in na drugi strani generacije otrok z alergijami.
Iz 'argumentov', ki promovirajo prednosti gensko spremenjenih organizmov (NGT), izstopajo izključno ekonomske analize, ki nimajo nobene povezave z dejanskimi živimi organizmi. Ljudje, ki danes trpijo zaradi lakote po svetu, so v takšnem položaju predvsem zaradi tistih, ki razvijajo in uveljavljajo te tehnologije, ki vplivajo na kmetijstvo, in katerih interesi nikakor niso usklajeni z dobrobitjo živih bitij.
Resnica je, da je hrane na svetu dovolj za vse, vendar vsak od nas sitih letno zavrže kar 70 kilogramov hrane, medtem ko nas pogosto ne zanima usoda tistih, ki trpijo na drugi strani te tehtnice. To razgalja našo neobčutljivost in ravnodušnost do problemov, s katerimi se sooča revni svet, oz. do sveta kot celote, v katerem živimo in ustvarjamo (dobro ali zlo!) tudi mi.
Transparentnost v finančnih in poslovnih odnosih je ključna za razumevanje, kako tehnologije vplivajo na kmetijstvo in kako se oblikujejo politike v tem sektorju.
Katera podjetja so vpletena in kakšni so njihovi interesi?
Ko sem bila decembra v Bruslju na najpomembnejši evropski konferenci o kmetijstvu Agriculture conference 2022, je profesor Nigli na eni od okroglih miz poudaril, da je Evropa prehitro sprejela patentni sistem, ki ga uporabljajo že ZDA in Kitajska. Gre za patentiranje vseh teh novodobnih znanstvenih izumov, ki nam jih zdaj vsiljujejo in ki jih bomo morali v prihodnosti drago plačevati.
Nikar ne bodimo naivni, da so NGT-je razvili za dobro kmeta, potrošnika ali naših podjetij – le kdo si bo lahko privoščil tako drago tehnologijo? Da narave sploh ne omenjam – ničesar zelenega niti trajnega ne prinašajo, ker so ustvarjeni iz ene same silne in nasilne želje po obvladovanju celotne prehranske verige na svetovnem trgu. Če bomo sprejeli omenjene uredbe, bomo svoje kmete (in z njimi tudi sebe) še globlje potisnili v suženjstvo na svoji lastni zemlji (z eno nogo smo žal že tam).
V zadnjih letih se pogosto spomnim na starejšega učitelja iz vaške podružnične šole. Poučeval nas je o številnih modrostih, ki so se mi kot otroku zdele samoumevne, zato nisem razumela, zakaj nam jih je nenehno ponavljal. Še posebej se mi je vtisnila ena: ko se je kdo izmed nas poskušal opravičevati z besedami "Pa saj on je tudi," je učitelj odgovoril: "Pa kaj, če je on to naredil; a če bi on skočil v prepad, bi ti tudi?" Povsem logičen odgovor takrat se mi je zdel: "Ne, seveda ne bi!"
Danes se sprašujem, kakšen bo odgovor odraslih na vodilnih položajih v naši državi: bomo skočili v prepad skupaj z najbolj glasnimi in agresivnimi državami v Evropi?
P. S. Avstrija in Nemčija sta se že opredelili proti.
Katja Temnik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
