Kdaj ste nazadnje preživeli dan, ne da bi gledali na uro ter se držali vnaprej pripravljenih urnikov in načrtov?
Prejšnjo jesen sem naredil nekaj, česar nisem že več let; svojo uro sem pustil doma in ves dan se nisem oziral na čas. Namesto da bi živel glede na uro, urnik in vse načrte, sem preprosto živel za tisti trenutek in počel, kar se mi je zahotelo.
Bil sem pravo človeško bitje, ne samo človeški stroj.
Zjutraj sem se odpravil na sprehod po gozdu in s seboj vzel knjigo starega filozofa Henryja Davida Thoreauja, ki sem jo z leti resnično vzljubil.
Po tem, ko sem našel lep prostor za branje, sem doživel enega od tistih magičnih trenutkov, ko se nekaj zgodi v popolnoma pravem trenutku. Knjigo sem odprl na naključni strani in pred sabo zagledal odlomek:
"V gozd sem odšel, ker sem želel živeti premišljeno, se soočiti samo z bistvenimi deli življenja in videti, ali se ne bi mogel naučiti, kar me je imelo za naučiti, da ne bom, ko bo prišel čas smrti, odkril, da nisem živel. Nisem hotel živeti tistega, kar ni bilo življenje, življenje je tako drago; prav tako se nisem hotel predati v usodo, če ne bi bilo precej nujno. Želel sem živeti globoko in posrkati vse bistvo življenja, živeti tako uporno, kot bi hotel pregnati vse, kar ni življenje..."
Razmišljal sem o besedah tega moža in s pogledom vpijal čudežno lepoto okolice. Spoznal sem, da je zame življenje tisto, ko se ne oziram na čas in se ne držim vnaprej narejenih načrtov. Življenje se odvija takrat, ko sledim sebi.
Preostanek dneva sem preživel v knjigarni, gledal risanko z otroki, z družino počival na terasi in poslušal najljubše pesmi.
Nič dragega. Nič zapletenega. Pa vendar je zame to bilo nadvse izjemno.
Prirejeno po: Robin Sharma
- Preberite si še: Čeprav smo sami vzrok vsemu, kar doživimo, nismo za nič KRIVI
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
