V življenju je pomembno, da se osredotočimo na majhne stvari, zdržimo viharje in nikoli ne obupamo.
Naša naloga ni popraviti ves svet naenkrat, temveč popraviti del sveta, ki je v našem dosegu. Naša naloga je, da čim večkrat ugodno vplivamo na našo okolico in najbližje. Vsaka majhna stvar, ki jo lahko naredi ena duša, da bi pomagala drugi duši, neizmerno pomaga temu planetu.
Ne vemo, kaj je tisto, kar bi lahko povzročilo, da se bo kritična masa nagnila k trajni dobrini. Vemo pa, da je za dramatično spremembo potrebno kopičenje majhnih dejanj.
Vemo, da za pravičnost in mir niso potrebni vsi na Zemlji, ampak odločna skupina, ki ne bo obupala med prvim, drugim ali stotim viharjem, saj je življenje nenehno valovanje.
Eno najbolj pomirjujočih in najmočnejših dejanj, ki jih lahko storimo, je, da vstanemo in pokažemo svojo dušo. Da smo ranljivi in izrazimo svoja pristna čustva. S tem lahko pokažemo luč v temnih časih. Z iskrenostjo čustev bomo na dolgi rok pomagali umiriti nemire.
Ko postane izredno težko in intenzivo, pa je nujno, da se ustavimo in samo dihamo. Še posebej v dnevih, ko smo razstreseni, zaposleni in drvimo iz enega konca na drugega, takrat zlahka nehote koga prizadanemo.
V trenutkih, ko se zdi, da se življenje giblje s hitrostjo sto kilometrov na uro, si vzemimo pavzo. Globko vdihnimo. Ponovno najdimo stik s tem, kdo smo. Kaj čutimo. Dovolimo si, da si vzamemo čim več trenutkov, da lahko občutimo sprostitev mišic in celotnega telesa. Naj vsakršna napetost popusti kolikor je le mogoče. Vsrkajmo toliko zraka, kolikor nam pljuča dopuščajo, in samo dihajmo. Povejmo si, da nam gre bolje, kot si mislimo!
- Ne spreglejte tudi: Če se zbudite sredi noči in ne morete zaspati nazaj, sledite tem nasvetom
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
