Učiteljica: "Biti starš v današnjem času je zahtevna naloga."

14. 9. 2023
Deli
Učiteljica: "Biti starš v današnjem času je zahtevna naloga." (foto: shutterstock)
shutterstock

Preberite si dober zapis, ki smo ga opazili na Facebooku. 

V svojih 26 letih dela kot učiteljica, 10 let kot ravnateljica, sodnica porotnica za mladoletne, zunanja evalvatorke Šole za ravnatelje in notranja presojevalka SIQ se sprašujem, koliko časa bo še potrebno, da nekaj spremenimo. Digitalizacija in socialna omrežja so nam ukradli otroke.

Začela bom z ničelno toleranco do nasilja. Potrebna je sistematična vzgoja za skupne vrednote oddelka, šole, države. Ja, vzgojni načrt je dokument s polno lepih besed, vendar ga je potrebno živeti, biti dnevno aktiven in ga udejanjati, če želimo premike naprej.

V šoli je preveč birokracije, preveč ukvarjanja s papirji in premalo z otroki. Od kar pomnim, smo želeli učitelji učne načrte krčiti, do danes je ciljev in standardov vedno več. Polnimo glave, premalo pa polnimo srca in razvijamo srčno kulturo.

Biti starši v današnjem času je zahtevna naloga, saj generacija Z (2000-2023) lahko multitaska s 5 monitorji. Zato imajo danes mladi ogromno informacij, ogromno izbir in previsokih pričakovanj, po rezultatih NIJZ pa so duševne stiske in anksioznost mladih v porastu. Se da preveriti.

Potrebno bi bilo uzakoniti obvezno šolo za oba starša. Vsaka tretja družina razpade, stiske otrok ob tem so pa velike. Starše je potrebno opolnomočiti za vzgojo otrok. Že danes obstajajo programi, vendar so plačljivi in si jih težko privoščijo vsi. Če želimo manj razslojeno družbo, naj bo to pravica in dolžnost vseh staršev. In še kot primer, če želimo biti udeleženci v prometu kot šoferji, moramo v avto šolo. In na koncu teoretičen in praktičen izpit. Za status starša pa ni potrebno nič. Dovolj je le želja imeti otroka. Ne bo šlo več dolgo.

Z razvojem umetne inteligence je so informacije in tudi znanja bolj dostopna kot kadarkoli, za to je potebna sistemska sprememba. Dejstvo.

Po raziskavi LinkedIn in številnih drugih, je danes poleg znanja potrebno razvijati mehke veščine sodelovanja, ustrezne komunikacije, timskega dela, upravljanja s stresom, reševanje konfliktih situacij… Tega se je potrebno učiti načrtno in sistematično, ne le zgolj ob posamezni situaciji. Je čas?

In ZRSŠ je imel in še ima številne odlične projekte od formativnega spremljanja, kritičnega mišljenja, varnega in spodbudnega okolja, in še in še. Žal mi je, da ti projekti predolgo ostajajo nepovezani in nenadgrajeni v sistemsko reformo. Ni potrebno odkrivati tople vode. Že znanstvenik dr. John Hattie 2012 (Visible learning) je s številnimi meta analizami ugotovil, kaj v resnici deluje pri učencih, učenju in pedagoškem delu. Pri nas občudujem dr. Barico Marentič Požarnik in zdravnika in pedopsihiatra dr. Viljema Ščuko (Šolar na poti do sebe).

In za konec, da ne bom predolga. Na Finskem delajo reformo v šolstvu vsake 4 leta, jo spremljajo s kazalniki in jo izboljšujejo. Na Finskem je učni načrt osnove šole za materinščino napisan na 12 straneh, pri nas na 111. Mislim, da številke povedo dovolj.

In za konec. Učiteljev ni. Leta 2017 smo jih mlade, nadebudne študente puščali pred vrati šol, kajti zakonodaja jim ni omogočila 6 mesečnega pripravništva. Tako so jih starši šolali 18 let (9+4+5), da so potem iskali službe drugje.
In tudi danes učitelji zapuščajo delovna mesta, žal.


Zato si neskončno močno želim spremembe. Učenci se morajo v šoli počutiti dobro in varno, učitelji se morajo v šoli počutiti dobro in varno ter starši sprejeto.  

Otroci niso samo številke, ki jih gledamo skozi številke! Otroci so mnogo več!  
Največje darilo, ki ga lahko damo mladim je naš čas in navdušenje... nad učenjem in življenjem.  

Facebook: Mirjana Jelančič

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar