Nikola Tesla je bil izjemno vpliven izumitelj, elektroinženir in fizik. Njegov prispevek k razvoju elektroenergetske tehnologije in širše znanosti je neprecenljiv. Danes ga številni častijo kot enega največjih inovatorjev v zgodovini. Kaj pa ima Nikola Tesla z letečimi krožniki?
Če gre pri gravitaciji za elektromagnetni vrtinec z mogočnimi vplivi na okolico, je vanjo možno poseči z ustreznimi elektromagnetnimi napravami. Z elektriko proti elektriki. Zato je proučevanje elektromagnetizma postalo temelj Teslovih življenjskih raziskovanj.
Če uspeš vpliv gravitacije zmanjšati, je pol problema transporta že rešenega. Potisk pa dosežeš spet z usmerjanjem elektromagnetnih valov, s katerimi deluješ na eter. Tesla je hitro dojel, kako bi ustrezni elektromagnetni valovi lahko zelo učinkovito poganjali letalno napravo. Visokofrekvenčno polje eter zgosti, da postane 'tog'. To lastnost je možno izkoristiti za elektrodinamični pogon.
Načelna rešitev mu je bila jasna: dolgi valovi bi lahko ustvarjali potisk plovila s krožnimi elektromagnetnimi pulzi, ki skozi eter vrtajo nekakšne močnostne kanale, istočasno pa bi na nasprotni strani plovila visokofrekvenčni valovi, usmerjeni v nasprotno smer, pospeševali eter pri prehodu skozi plovilo in zmanjševali upor.
Tako je že okrog leta 1915 govoril o senzacionalnem pogonskem stroju, leta 1930 pa napovedoval letalno napravo, ki se dvigne in leti z veliko letalno močjo, kot to opažamo pri letečih krožnikih.
Takšen letalni stroj z revolucionarnim pogonom, brez kril in propelerjev ali zunanjih turbin, je l. 1940 opisoval v intervjuju novinarju New York Timesa, Williamu L. Lawrencu.
'Pogon' je tu pomenil na krovu plovila obstoječ sistem za vzdrževanje gibanja na elektromagnetni osnovi, napajan iz lokalnega električnega generatorja, ali pa bi plovilo z energijo oskrbovali z Zemlje – preko brezžične usmerjene energetske povezave z zemeljskim virom. Govoril je tudi o načrtih, da bi s svojimi medplanetarnimi plovili omogočil odkrivanje drugih svetov v zunanjem vesolju.
Ne le ameriška vlada, tudi nacistična oblast je bila Tesli neprestano za petami. Nacisti, ki so si v predvojnem času prizadevali za razvoj raketnega sistema in vzporedno vodili projekt P2 s ciljem razvoja visokosposobnih letalnih strojev, so se sprva z industrijskim vohunjenjem oskrbovali s Teslovimi dosežki, nato pa so ga v l. 1935 pridobili za sodelovanje.
Odločilnega pomena je bilo, da je Werner von Braun s testiranjem elektropogonske tehnologije v Los Alamosu v New Mexicu pridobil Hitlerjevo podporo za projekt. Takoj po njegovi vrnitvi v Nemčijo se je razvoj preselil v Evropo, v Peenemunde ob Baltiku, kjer so se lotili razvoja cigarastih plovil.
Sprva so se naslanjali na tehnične rešitve iz podmorniškega programa, kajti teža opreme in naprav ob novi moči revolucionarnega pogona, ki je relativiziral težnost, ni bila več najpomembnejša. Ob nemškem porazu spomladi 1945 je general George Patton dobil nalogo, da iz razvojnega centra v Peenemundeju reši vso dokumentacijo in uniči naprave, da ne bi padle v roke Rusom.
Ta dokumentacija je bila pozneje v operaciji 'paperclip' predana Američanom, ob tem pa je 116 znanstvenikov in 15.000 članov nemškega osebja v New Mexicu stopilo v službo ameriške vlade in ameriških družb, da bi nadaljevali projekt naprednih letalnih naprav. Oprostitev vojnih zločinov in zaščito je dobil vsakdo, ki je imel napredno tehnično znanje in pomembne informacije.
Čeprav na svetu ni bilo znanstvenika, ki bi bil bolj kot Tesla sposoben razviti visoko sposobne letalne naprave, ga kot izumitelja zemeljskih letečih krožnikov nihče ne omenja. Pa vendar je za to v največji meri zaslužen prav on.
Kaže, da ameriške oblasti v svežnju tehnologij, ki so jih dobile od Nezemljanov, niso prejele tudi tehnologije letečih krožnikov. Ti torej niso le nezemeljskega izvora, temveč z njimi že skoraj stoletje, skrito pred očmi javnosti, razpolagajo tudi Zemljani.
Iz tiskane revije Sensa
- Preberite si še: Poslanstvo Nikole Tesle: Vse krize so posledica ene same izvorne krize – duhovne
- Nikola Tesla in vremensko orožje
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
