Za pohvalo se običajno skriva dober namen, vendar tudi pohvala lahko povzroči negativen učinek.
- Kako si priden!
- Bravo!
- Zelo si močan/spreten/lep/pameten...!
Se katera od teh pohval pogosto znajde tudi v vašem besedišču? Ste se kdaj vprašali, kaj želite s takimi pohvalami doseči in kakšen je njihov dejanski učinek?
Ko vam otrok z navdušenjem kaže, kaj mu je uspelo, se vam morda pogosto zdi potrebno, da pohvalite njegovo vedenje ali dosežke. Morda ste tudi slišali, da je pozitivna vedenja potrebno prepoznati in jih pohvaliti.
Nekatere raziskave potrjujejo pozitiven vpliv pohval in kažejo, da otroci z njihovo pomočjo bolj pozitivno zaznavajo svoje sposobnosti. V nekaterih primerih so takrat, ko so pohvaljeni tudi bolj zainteresirani, da se vključijo v razne aktivnosti.
Obenem so pohvale učinkovito orodje, s katerimi lahko spremenimo otrokovo vedenje - ko pri otroku opazimo neko "zaželeno" vedenja, ga pohvalimo. Vedenja, ki so nagrajena, postanejo pogostejša, manj zaželena, "nenagrajena" vedenja pa postanejo redkejša.
So pohvale zares učinkovite?
Težava v raziskavah, ki potrjujejo učinkovitost pohval, je v tem, da pogosto ni jasno, ali so pozitivni rezultati povezani z notranjo motivacijo (otroci želijo biti boljši, napredovati in se vključevati v določene aktivnosti zaradi svoje lastne želje) ali z zunanjo motivacijo (otroci iščejo odobravanje odraslih in želijo pridobiti pohvale, zaradi katerih se počutijo prijetno).
Na kratko povedano: pohvale lahko sicer pri otrocih dosežejo želen učinek, vendar ni točno jasno, ali je to zato, ker pohvala dejansko motivira otroka, ali v njem samo spodbudi, da išče potrditev pri svojih starših.
Pohvala lahko zniža motivacijo
Obstaja pa tudi manj pozitivna stran pohval. Slednje lahko ustvarjajo pritisk; če otroka pretirano hvalimo, bo ta občutil večji pritisk, da se mora "lepo obnašati" oziroma se posluževati nekega vedenja tudi takrat, ko si tega ne želi.
Nekatere raziskave kažejo tudi, da pohvale lahko nižajo otrokovo notranjo motivacijo - ker je osredotočen na zunanjo potrditev, sam nima več take notranje želje, da bi nekaj storil ali dosegel.
Sploh, če hvalimo otrokove značilnosti, ki jih ni mogoče spremeniti ("Kako si pameten!"), otroku sporočamo, da uspešnost pri neki nalogi ni odvisna od njegovega truda. Vzrok za uspešnost je v teh primerih pripisan nečemu, na kar otrok ne more vplivati, kar lahko zmanjša notranjo motivacijo in trud, ki ga otrok vlaga v bodoče poskuse.
Hvaliti ali ne?
Deljenje pohval je povsem naraven in nujni del vsakodnevnih interakcij
Je pa smiselno ozavestiti, da so nekatere oblike pohval bolj spodbudne, kakor druge. Dobro je, da kot starši pazimo, da uporabljamo tiste pohvale, ki resnično motivirajo in dvignejo samozavest našega otroka.
Obenem pa je dobro tudi, da smo zmerni pri količini. Neprestano hvaljenje otroka lahko ustvari pritisk, ali pa privede do tega, da sama pohvala izgubi vrednost. Zato bodimo pozorni, v katerih primerih hvalimo in kako to vpliva na otroka.
Prirejeno po: @razvojnikoticek
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
