Franc Grom je umetnik v pravem pomenu besede. Čeprav je že v 72. letu starosti, lahko med njegove izjemne vrline štejemo mirne roke. Te roke v približno desetih dneh iz običajnega kokošjega jajca ustvarijo umetnino, ki ji na svetu ni para.
"Vrhniški pirh je zaščiten in velja za izum, ki je patentiran kot okrasek iz jajčne lupine," nam je zaupal gospod, ki se je vrtanja v jajca z zobotehničnim orodjem lotil pred 18 leti.
V tem obdobju je nastalo približno 700 vrhniških pirhov, a natančnega števila žal ne pozna, saj jih je začel oštevilčevati šele pred nekaj leti.
"Odkar je vrhniški pirh zaščiten, je vsako jajce oštevilčeno. Ob njem dobiš dokument s poreklom in z vsemi podatki. Za vsako jajce je napisano tudi, koliko lukenj ima, ker jih štejem."
Pirh, ki ima 24.000 luknjic, je za zdaj rekorder v njegovi bogati zbirki in je nastal v prvem poskusu.
Čeprav mu je ob delu precej jajc že počilo, Francu Gromu ne zmanjka potrpežljivosti, koncentracije in samodiscipline. Predvsem pa se ponaša z neverjetno domišljijo, ki se odraža v motiviki.
"Vse vzorce imam v glavi. Vsi gredo iz glave na jajce, zato ni nevarnosti po ponavljanju."
Kje si jih lahko ogledate?
V Sloveniji si lahko vrhniške pirhe ogledate v Etnografskem in Mestnem muzeju, Franc Grom pa vas bo z veseljem sprejel v svojem domu na Stari Vrhniki.
Igra svetlobe
Njegova jajca pokažejo pravo podobo na posebni luči. "Na rjavem jajcu lahko dosežem štiri barvne odtenke, in to brez uporabe kemije."
Jajc namreč ne samo brusi, ampak jih z nožki, ki jih je izdelal sam, grebe od znotraj, da dosega večbarvni učinek. Kljub temu so ljudem najbolj všeč obdelana bela kokošja jajca, ima pa v svoji zbirki celo zeleno jajce.
"Da, na Štajerskem obstaja vrsta kokoši, ki nosi zelena jajca."
Med najmanjšimi, ki so mu prišla pod roko, so jajca pegatk, lotil pa se je tudi brušenja nojevega. Nojevo jajce, ki ga je naročil umetnik Oskar Kogoj, je naredil z motivom njegovega srca in dodal čipko, v dar pa ga je prejel lani preminuli indijski guru Sai Baba.
Nad vrhniškimi pirhi so navdušeni številni posamezniki iz sveta znanih, veliko jih hranijo tudi v samostanih in cerkvah po vsem svetu, Franc Grom pa jih z veseljem postavi na ogled na občasnih razstavah, ki jih prireja Obrtna zbornica Slovenije.
Je namreč prejemnik najvišje nagrade rokodelske dejavnosti pri nas – zlate vitice. Lani pa ga je razveselila še ena prijetna novica, in sicer, da je njegov pirh s podobo Plečnikovega Tromostovja 'pristal' na poštni znamki.
Jajce, ki jemlje dih
Vsako jajce ima slovenski motiv, med katerimi prevladujeta nagelj in čipka, ki ga predela po svojih zamislih. Pri nekaterih jajcih se človek vpraša: Kaj ga vendar drži skupaj?
A Franc Grom je mojster, ki je po izobrazbi strojnik, znanje iz študijskih dni pa mu danes pride še kako prav.
"Vedeti moraš, kam padajo sile in kje je jajce ranljivo. Ko se jajce brusi, je treba poznati zarezni učinek. Tudi opisna geometrija mi pride zelo prav, saj jajce nima niti ene ravne površine."
A to ga ne ovira, da se ne bi lotil katerega koli motiva.
Najbolj nenavaden motiv, ki je nastal izpod njegovih rok, je zagotovo podoba revolucionarja Che Guevare. Tudi pri izdelavi tega jajca se je Franc Grom držal načela, da vsako jajce, ki gre iz njegovih rok, obvezno nosi vsaj en slovenski motiv.
"Pri tem jajcu so čipke narejene tako, da so videti kot cvetje iz džungle."
Ima naslednico
Čeprav je izdelava vrhniškega pirha edinstvena, se je z isto tehniko lotil vrtanja v lešnikove in kostanjeve lupine ter tako izdelal unikaten nakit. Na Slovaškem in v Ameriki ima sicer nekaj posnemovalcev, a je vesel, da je navdušenje nad izdelavo vrhniških pirhov pokazala njegova vnukinja.
Iz revije Lisa, foto: Helena Kermelj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
