“Biti zakoreninjen z zemljo” je v tajčiju osnovni položaj: pest vzpostavlja stik z nasprotnikom – tudi z zaprtimi očmi.
Wudang Shan je ime sveti gori, na kateri leži palača samostana Pri škrlatnem nebu. Na severozahodu province Hubei je preživel daoizem, tako kot si ga je kot filozofsko-etično življenjsko pravilo pred 2500 leti zamislil legendarni mojster Lao Ce.
V palači daoistični menihi vadijo tajči, prasilo vsega možnega, borilno veščino brez uporabe orožja za potrebe samoobrambe, obvladovanja telesa in doživljanja samega sebe.
Način gibanja pri napadu in obrambi so prevzeli po živalih iz gorskega sveta: tigrih, opicah, kačah, žerjavih in medvedih.
Gibe izvajajo počasi, prekinjajo pa jih hitri gibalni vložki. Počasnejši ko so gibi, tem teže je doseči uravnoteženost, koncentracijo in koordinacijo okončin. Tehnika, ki neguje tako duha kot telo, skrbi za zdravje in daje notranji mir.
