Mlada družina si je svoj prvi skupni dom ustvarila v hiši, stari dobrih 200 let. Med debelimi in starimi zidovi spet vejeta toplina in življenje, novi stanovalci pa se v hiši počutijo kot v novoodkritem zakladu.
David, doktor veterinarske medicine, in Lucija, radijska novinarka, sta sprva živela v najemniškem stanovanju v Radomljah, a njuna želja po skupnem domu je tlela ves čas. Še močnejša je postala, ko sta dobila prvorojenca Jakoba Noela (tri leta) in kasneje še hčerkico Julijo Mar (devet mesecev). Ko sta nekega dne odkrila hišo v strogem središču Kamnika, pa sta se vanjo nemudoma zaljubila. »Hiša je bila v katastrofalnem stanju, dve leti ni v njej nihče živel, a ko sva stopila na vrt, naju je tako prevzela, da sva bila pripravljena tudi na popolno obnovo.
V hiši je bilo namreč treba zamenjati celotno napeljavo – vodo, elektriko in plin. Bila nama je finančno dosegljiva, a potrebna precejšnje obnove.« Sicer pa o natančni starosti hiše nimajo podatkov, vedo le, da je bila prva kupoprodajna pogodba sklenjena leta 1801, zato sklepajo, da je še vsaj 50 let starejša. Leta 1866 je bila potem hiša obnovljena in lastnikoma so ob obnovi pristojni iz spomeniškega varstva povedali, da izvira iz obdobja pozne renesanse. Njihovi predhodniki so bili družina Gabrič, premožni Kamničani, kovaška družina, ki je sodelovala tudi z najslavnejšim slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom.
»V hiši je bilo prvotno veliko pohištva, tudi veliko kovanih stvari, a so prejšnji lastniki na našo veliko žalost vse pobrali ven, četudi smo bili drugače dogovorjeni. Pohištvo in drugo opremo smo potem kupovali, večinoma podobno, kot je bilo prvotno.«
Rustikalni slog
Prenova je trajala leto dni. Hiša ima pritličje, nadstropje in podstrešje, še iz starih časov so ohranjeni tudi prostori za služinčad. Ohraniti jim je uspelo prvotni parket in leseni pod, le prenovili in prelakirali so ga, prav tako lesene stopnice, široke vratne lesene oboke in vrata. Obnovili so tudi okna in vanje namestili dvojna stekla, da se v hišo hrup iz ulice sploh ne sliši.
Celotna hiša je sicer opremljena z rustikalnim pohištvom in v povezavi s tem je nastala tudi anekdota.
»Prišel je vodovodar, opravil svoje delo, ob pogledu na kuhinjo, ki je, mimogrede, delo slovenskega proizvajalca, pa odvrnil: ‘No, lepo, samo kuhinjo morate še zamenjati, ne?’ Očitno njemu ta rustikalni slog ni tako blizu kot nama,« se pošali lastnik David. Vse kovinske detajle (karnise, svečnike, luči, pripomočke za kamin, polkna na fasadi in korita za rože) so izdelali po naročilu v Kovaštvu Šmarca, streha in podstrešje, ki so ga prenovili lani, pa sta delo Franca Bojca.
»Želeli smo ohraniti prvotno obliko hiše in jo tudi opremiti v pristnem slogu. Tudi stene so po vsej hiši polne, zelo rad imam slike, vse pa so delo slovenskih slikarjev.«
Lastnika sta tudi velika ljubitelja potovanj, David je svoja študijska leta preživel v Madridu in Barceloni, kar je opazno tudi pri opremljanju – veliko dodatkov za dom sta kupila kar na potovanjih in so zanju nepozaben spomin.
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
