Neučakanost je oblika jeze in za jezo/zavračanjem se vedno skriva strah. Če točno določimo vrsto strahu, se lahko začnemo osvobajati jeze. Vprašanje je: "Kateri strah se skriva za neučakanostjo?"
Ko um z besedami izraža neučakanost ali ga telo izda, ga je koristno vprašati: "Zdaj hitim, da bi začela kaj?" Um ponavadi reče: "Da bi se lahko začela posvečati naslednji obveznosti." Potem pa vprašajte: "Torej želiš dokončati to, da bi prešla na nekaj drugega? In kaj je to?" Po vsakem odgovoru se vprašajte: "In kaj potem?" Videli boste, da um hiti, da bi prišel do konca tekoče ure, tekočega dne in po logični poti, do konca tedna, konec leta in konca življenja. Ko opazimo, da hitimo, si moramo zapomniti, da hitimo le proti koncu svojega življenja. Ali si to resnično želimo?!
Ko se naučimo biti neprestano popolnoma prisotni na vseh področjih svojega življenja, postanejo dejavnosti, ki smo jih prej skušali dokončati, zanimive. Ko nas um ne vleče z vso silo v prihodnost, lahko tudi aktivnosti, ki se zdijo dolgočasne, postanejo sproščujoče.
Neučakanost je oblika jeze in za jezo/zavračanjem se vedno skriva strah. Če točno določimo vrsto strahu, se lahko začnemo osvobajati jeze. Vprašanje je: "Kateri strah se skriva za neučakanostjo?"
Strah, da ne bomo imeli dovolj časa. To je obenem upravičen in neupravičen strah. Neupravičen je, ker nikoli ne veste, koliko časa boste še živeli, in še toliko vsega je, kar si želite početi in doživeti pred smrtjo. Strah, da ne boste imeli dovolj časa, je prav tako neupravičen, ker je koncept časa ustvarjen v našem umu. Ko smo sposobni pomiriti svoj um, doseči popolno prisotnost in iti v korak z zaporedjem dogodkov, koncept časa izgine. Znajdemo se v spokojni večnosti in počutimo se umirjeno.
Neučakanost skrajšuje življenje
Neučakanost nam skrajšuje življenje. Ko v vas začne naraščati nestrpnost, se prestavite v sedanji trenutek, osredotočite se na dihanje, poslušanje, občutke.
Preberite še: Kako preseči neučakan um?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
