V univerzumu deluje red, ki zagotavlja, da se v življenju vse prav izide

5. 3. 2024
Deli
V univerzumu deluje red, ki zagotavlja, da se v življenju vse prav izide (foto: profimedia)
profimedia

To pravilo povzema nekaj pomembnih postavk stare stoiške modrosti, ki nas razločno nagovarja tudi v sodobnosti. Najpomembnejše je prepričanje, da v univerzumu deluje blagohoten racionalni red, ki zagotavlja, da se v življenju vse prav izide. Misleci, kot je Epiktet, te »vere« ne predpisujejo kot abstraktnega filozofskega načela; zanjo ponujajo konkretne strategije, ki temeljijo na razumski in duhovni disciplini.

Ključ za premagovanje stisk in neuglašenosti

Ključ za premagovanje stisk in neuglašenosti, ki se vsiljujejo v sleherno življenje, je oblikovati odnos do težav, ki temelji na kritičnem razlikovanju med stvarmi, ki jih lahko nadzorujemo, in tistimi, ki jih ne moremo. Z drugimi besedami, četudi nimamo vpliva nad vsemi izidi, za katerimi stremimo v življenju, zagotovo lahko obvladujemo svoje odzive nanje. V tem je naša moč za srečno in izpolnjeno življenje.

Zaskrbljenost glede stvari, ki niso v naši moči, je brezplodna

Žal nihče ni obdarjen z neomejeno zalogo energije. Zaskrbljenost glede stvari, ki niso v naši moči, je brezplodna in razdiralna. Golta našo moč, traja v nedogled in se sprevrže v nesrečo. Razumevanje te preproste življenjske premise ter modrost, volja in disciplina, da se osredotočamo na stvari, ki so v naši moči, ter oddaljujemo od stvari, ki niso v naši moči, so osnova za učinkovito izrabo naše energije ter življenje v skladnosti in miru s samim seboj in svojim okoljem.

Ena od stvari, ki je v svobodni družbi v naši moči, je potek našega družbenega življenja. Izbire se nanašajo na to, kaj si bomo pridobili in česa ne, poklicno pot, posel, izobrazbo in družino. Naša izbira je tudi, s kom se bomo družili: naš življenjski sopotnik, prijatelji, poslovni kolegi, zakonodajalci. Prav tako je v naši moči, kje želimo živeti in delati, s čim se bomo razvedrili, kaj bomo oblačili in kaj bi radi imeli.

Da bi razumeli meje, ki nam jih postavlja narava, je potrebna modrost

Razumeti tisto, kar vpliva na naše življenje, ločevati tisto, na kar lahko vplivamo, od tistega, na kar ne moremo, ter osredotočanje le na težave, ki jih lahko razrešimo, ni preprosto. Da bi razumeli meje, ki nam jih postavlja narava, je potrebna modrost. Le z njo lahko tudi razumemo, da ne moremo spreminjati ljudi in ustanov, ki so zunaj našega dosega.

Da bi sprejeli neugodne posledice stvari, ki niso v naši moči, sta potrebni volja in odločenost

To velja za prijetne in neprijetne posledice lastnega staranja, neprijetne misli na lastno smrt ali smrt ljubljenih, neugodne posledice ravnanja drugih in slabih stvari iz preteklosti. Le z disciplino se lahko naučimo preusmerjati energijo in prizadevanje od stvari, nad katerimi nimamo moči, na tiste, ki jih lahko obvladujemo. Z disciplino lahko dosežemo, da nam um ne uhaja k neprijetnim posledicam, ki nastajajo zaradi tega, ker si prizadevamo za tisto, kar ni v naši moči.

Morda verjamemo, da se bodo naši sopotniki ali otroci nekoč obnašali drugače. Od njih pričakujemo stvari, ki jih niso zmožni. Nato začnemo kazati nanje s prstom in jih kriviti za tisto, kar gre v našem življenju narobe, se prepirati, zapravljati energijo za tisto, kar ni v naši moči.

Drugi prikujejo svojo duševno energijo na preteklost, minule stvari ter na prijetne ali neprijetne okoliščine, ki so iz njih nastale. Skušajo se vračati nazaj in izbrisati negativna doživetja ali podoživljati tista, ki so nanje vplivala pozitivno. Tako se dajejo zasužnjiti stvarem, ki niso v njihovi moči, zanemarjajo pa tisto, kar je. Ker živijo v preteklosti, ne morejo živeti v sedanjosti, saj imajo malo ali nič energije, da bi jo usmerili v razpoložljive stvari, ki bi jim lahko izboljšale življenje.

Osredotočajmo se samo na stvari, ki so v naši moči

S premlevanjem minulega, ki se ne bo nikdar več povrnilo, si ne le zagotavljamo neprespane noči, ampak tudi odvajamo dragoceno energijo in osredotočenost od stvari, ki jih lahko popravimo. Morda je še najpomembnejše to, da si odrekamo občutek duhovnega miru in blagostanja, ki sta dva izmed največjih blagoslovov v življenju.

Tisti, ki tarnajo nad preteklostjo, so sovražniki sami sebi. Druga možnost, ki nam jo ponuja razum, je, da se odmaknemo od stvari, na katere nimamo vpliva, in se opiramo na dejanja, ki nam omogočajo plodno življenje.

Skrb za stvari, ki so v naši moči, zahteva modrost, sposobnost razločevati med tistim, kar je v naši moči in kar ni, ter disciplino, da se naučimo preusmerjati žarišče z neobvladljivega na obvladljivo.

Povzeto po knjigi Deset zlatih pravil 

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar