Kaj sporoča telo skozi BOLEZEN DOJK?

27. 1. 2024
Deli
Kaj sporoča telo skozi BOLEZEN DOJK? (foto: shutterstock)
shutterstock

Preberite si zapis Tatjane Miljavec, intuitivne terapevtke. 

Telo in naše celice mi med intuitivno terapijo pripovedujejo o življenju človeka, ki ga imam pred seboj. Vsakogar najbolj zaznamuje otroška doba. Takrat se celice gradijo in ustvarjajo celični spomin.

Vsak del našega telesa pripoveduje svojo zgodbo. Nekam pospravljamo jezo, drugam žalosti, krivde, strahove… In glede na količine teh, se nam z leti lahko pojavijo bolezenski simptomi.

Zakaj ima nekdo težave s črevesjem, drugi s hrbtenico, tretji s ščitnico... Verjamem, da je marsikomu še težko razumeti, da naši občutki vplivajo na zdravje. A že ljudski izrazi povedo veliko:  Na jetra mi gre. Ga imam v želodcu... Raziskujte te povezave in prišli boste do presenetljivih zaključkov.

V dojke se ujamejo težki občutki glede nenehne potrebe po nadzoru. Zakaj tako, ne znam povedati. Lahko pa marsikaj napišem o potrebi po nadzoru, da boš, draga bralka, lažje ozavestila, če morda tudi ti živiš ves čas pod visoko napetostjo. Še danes, čeprav so nevarnosti že davno mimo in se imaš v življenju lepo, se ne moreš sprostiti.

Od kod visoka napetost in potreba po nadzorovanju vsake situacije 24/7?

To se dogaja v primerih, kjer je bilo pod domačo streho v otroštvu pogosto zelo napeto vzdušje. Veliko je možnih vzrokov. Jih navedem par:

  • Starša se nista razumela, a kljub temu (predolgo) ostala skupaj, zato dom ni bil mirno, varno zatočišče, ampak je vsak hip lahko priletela »bomba« v obliki njunih prepirov, pretepov, tihih maš, manipulacij...
  • Ali je v družini vladal alkohol.
  • Je bil kdo od staršev bolnik, ali imel nezdravljeno psihično bolezen in otrok je bil ves čas v skrbeh zanj.
  • Je bil starš sicer navidezno zdrav, morda zelo spoštovan oseba v okolju, a se zaradi svojih stisk in travm, ki jih ni predelal, ves čas znašal nad teboj fizično ali psihično.
  • Ali ste živeli pod isto streho s starimi starši, tetami, strici,… ki so bili vse prej kot ljubeči do vas, vaših staršev.

Ko to bereš in se najdeš med temi primeri, si dovoli začutiti, kaj se zgodi v tvojem telesu ob spominih na tiste čase.

Čutiš krč? Se postaviš v prežo: »KAJ BO SPET? OD KOD BO UDARILO? Vsak hip moram biti pripravljena na beg, na reakcijo, da se zaščitim!« Morda še mlajše sorojence ali mamo pred očetom…

Od tod potem potreba po nadzorovanju vsake situacije. Vse imaš planirano: dan bo potekal tako, v službi bo tako, otroci se bodo obnašali tako, mož tako, tašča bo take volje, na srečanju s prijateljicami bo tako…

Ko imaš vse pod nadzorom in teče, kot si si predstavljala, potem si nekoliko pomirjena. A življenje seveda ni igra po tvojem scenariju, temveč spontani niz »naključnih« dogodkov. Bolj kot ti vse polzi iz rok, bolj si v krču, še bolj si želiš vse nadzorovati, spet spraviti v tirnice, ki so edine prave za tebe.  S tem mučiš sebe, vse okoli in lahko rušiš svoje zdravje.

Kako začeti spuščati nadzor in s tem krč iz telesa in svojih dojk?

Sama lahko začneš ozaveščati, kako si se doma počutila kot otrok. Od tu naprej boš najbrž potrebovala pomoč tretje osebe. Velik problem vzorcev obnašanja je, da se jih zlepa ne zavedaš, ker so ti tako domači. Tvoje reakcije so edine prave, si prepričana. Že vse življenje tako deluješ in to je to. Pika. Zato običajno potrebuješ pomoč človeka, ki mu zaupaš, da ti pomaga spregledati, kaj pa le ne delaš tako v redu. 

Za tem je potrebno najti pot, da pozdraviš svojega malega otroka, ki je bil v otroštvu hudo ranjen. Ni dobil varnosti, ko jo je nujno potreboval. Da se globinsko umivaš težkih občutkov, temu pravim. Manj kot bo teh v tvojih celicah, manj boš v krču, nenehnem pričakovanju: kaj bo spet slabega? Potrebe po nadzoru bo manj in manj, lahkotneje boš živela. S tem pa vsi okoli tebe. Življenje bo končno postalo varno. In kos boš vsakim življenjskim izzivom.

Bodi pogumna, draga bralka in poglej v svoje rane. Samo na tak način jih lahko zaceliš in svoje življenje narediš lepo, sproščeno. 

Srečno in srčno, Tatjana Miljavec

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord