5 pogostih vedenj, ki so v resnici odzivi na TRAVMO (in niso del vaše osebnosti)

1. 1. 2024
Deli
5 pogostih vedenj, ki so v resnici odzivi na TRAVMO (in niso del vaše osebnosti) (foto: shutterstock)
shutterstock

Kaj sploh je odziv na travmo?

Dolga leta sem verjela, da je vedno reči da vsakomur in vsemu značajska lastnost. Bila sem prijazna, empatična in globoko razumevajoča, zato se mi je zdelo smiselno, da se izogibam besedi ne, da ne bi prizadela drugih ljudi. Dolgo je trajalo, da sem spoznala, da to, da hočeš vsakomur ugoditi, ni značajska lastnost niti hiba. V resnici gre za odziv na travmo ...

Kaj sploh je odziv na travmo?

To je način, kako se spopadamo s travmo in se odzivamo nanjo še dolgo po tem, ko se je zgodila. Ta mehanizem spopadanja je tako močan, da postopoma postane del nas samih. Ko nekaj sproži ta odziv, se morda sploh ne zavedamo, da se spopadamo, branimo ali celo »borimo za življenje«.

Najslabši del pa je, da morda sploh ne vemo, da je nekaj sprožilo to vedenje, ampak mislimo, da je takšna pač naša osebnost. Ampak ni. Veliko naših »nenavadnih« vedenj je v resnici prikritih odzivov na travmo. Če jih ne prepoznamo, lahko še naprej škodimo sebi in drugim.

Tukaj je pet vedenj, ki so verjetno prikriti odzivi na travmo:

1. Pretirano ugajanje drugim

Ugajanje drugim ni enako kot biti prijazen in spoštljiv. Pomanjkanje poguma, da rečemo ne, je globoko zakoreninjeno v nizkem samospoštovanju. Če si ne zaupamo ali se nimamo radi, smo morda nagnjeni k temu, da se trudimo na vsak način ustreči drugim ljudem, da bi zapolnili praznino v sebi.

Ko zadovoljimo druge, dobimo potrditev – in potrditev je popolna za nekoga, ki morda misli, da je brez vrednosti. Ko rečemo ne, pa lahko ogrozimo to priložnost, kar nas potisne še globlje v jamo občutka nevrednosti.

2. Obtoževanje

Nisem prepričana, kaj natanko sproži obtoževanje, vendar zagotovo vem, da je to odziv na travmo. Ljudje, ki za vsako stvar obtožujejo druge, običajno težko sprejmejo odgovornost za svoja čustva in odločitve. Ne opravičujem slabega ali škodljivega vedenja, vendar se mi zdi nenavadno, da nekateri od nas raje obtožujejo druge ljudi, življenje ali boga, namesto da bi spremenili svojo situacijo, sprejeli drugačne odločitve ali prevzeli odgovornost zase. Ko se osredotočimo na obtoževanje, se postopoma oddaljujemo od hvaležnosti in stvari, ki bi nam lahko olajšale življenje.

3. Sovražnost do vsega in vseh

Mnogi ljudje mislijo, da je frustriranost ali napetost normalno stanje. Sama pa menim, da je to odziv na travmo. Napetost ali agresija, ujeta v našem telesu, lahko izvira iz preteklih dogodkov, ki niso bili rešeni, razumljeni ali potrjeni.

Ko se travma zagozdi v našem podzavestnem umu, se običajno izrazi kot sovraštvo na vso okolico.

4. Mentaliteta žrtve

Igranje žrtve je mehanizem spopadanja, ki se običajno začne v otroštvu. Morda smo odraščali v toksičnem okolju, v katerem smo bili zanemarjeni, zapuščeni, zasmehovani ali zlorabljeni.

Posledično ustvarimo negativen pogled na življenje in verjamemo, da nimamo nadzora nad svojimi težavami. Tako obtožujemo vse in vsakogar, misleč, da so za vse naše težave krivi drugi.

5. Obrambno vedenje

Ljudje, ki se branijo, se počutijo napadeni ali ogroženi. Kaj se zgodi, ko smo napadeni? Takoj se začnemo braniti, da bi se zavarovali pred zasmehovanjem, manipulacijo, kritiko ali delanjem napak. Če se nismo naučili, kako pravilno komunicirati svoja čustva, še posebej med konflikti, se raje zatečemo k obrambnosti.

Zavedam se, kako težko je priznati, da smo v stanju odzivanja na travmo. Težko je ločiti značajsko lastnost od vedenja, ki je posledica travme. Vendar nam lahko spoznavanje samega sebe in svojega otroštva pri tem zelo pomaga.

Povzeto po Elephantjournal.com

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol