Ker živimo v času naglih in nepredvidljivih sprememb, se nenehno sprašujemo, kako učinkovito stopiti vanje oz. bolje ‒ skoznje; kako se uglasiti s seboj, s svojo potjo in z okoljem, kako najti ravnovesje pri delu in v odnosih in kako se prepustiti toku življenja ter živeti ubrano z Zemljo, vesoljem in evolucijo, ki se odvija na Zemlji in na vseh ravneh naše danosti.
Naša resničnost je frekvenčno-energijsko valovanje, ki je tudi zvočno valovanje ‒ slišno in neslišno. Z zvokom lahko najučinkoviteje spreminjamo neljube življenjske situacije, svojo resničnost. Med zvočne vibracije sodijo tudi misli in čustva, vizije in komaj zaznavni šepet zavesti ali duše. Prisluškujemo pa ‒ hote ali nehote ‒ tudi valovanju vesolja. Najprej velja ozavestiti zakonitosti sobivanja, sreče in blagostanja. Ko spoznamo, kaj v našem življenju ni dobro ali kaj ne počnemo dobro, se začne spreminjanje in odstranjevanje ovir z naše življenjske poti, uglaševanje s tokom življenja in potrebnih sprememb. Lahkotnost bivanja.
Raziskati moramo, kaj in kako izkrivljamo svojo resničnost, dane možnosti, zdravje in odzivanje. Zataknjenost in togost zamenjajmo s sprejemljivostjo ‒ tudi tistega, kar nam morda ni povsem pogodu. Obredujmo! Svečanosti ali posvečenosti duha so dandanes preredke.
V vzgibih in vizijah duha ali zavesti se oblikuje naša stvarnost, naš materialni svet. Predajmo se trenutnosti in njeni sporočilnosti. Cenimo življenje, ki ga živimo. Hvaležnost bo odprla vrata v čudežno. V ljubeznivejši svet. V čudovite nove možnosti in priložnosti.
Vračamo se torej v popek vesolja, v Galaktično in svoje lastno središče; v lastno bitnost (svetlejšo in prodornejšo). Prebujamo svoje talente ali speče sposobnosti. Oblikujemo se v meta galaktičnega človeka (tudi o tem v knjigi o Majih) in 'prestrezamo' čudovite nove zamisli in vizije o prihodnosti ter ideje o novih podvigih in delih. Dovolimo si biti drugačni! Polni ustvarjalnih idej in ljubeznivosti. Biti v času in izven časa hkrati! na videz paradoksalno ‒ a vendar mogoče. Oboje lahko doživljamo istočasno. Ko smo v času, bivamo v linearnem umu in doživljamo čas, ki teče; ko smo v simultanem brezčasju, časovno pogojenega ni, čas se ustavi, pravimo. Tam LE SMO. Onkraj. Povsod. Zaceljeni, celi, v vsem. Zato doživljamo pojavni svet mnogo širše, naravnost čudežno ‒ a docela naravno in prav nič zmistificirano. Zato so v Galaktično Središče prednamci hodili zavestno ‒ s svojo lastno, a močno razširjeno zavestjo, ter tamkaj doživljali Počelo (Vir) življenja, polnino Niča (Tao), razsežnosti lastne zavesti ali duše ter tako zdravili svoje védenje in zavedanje. Žal je sodobnik izgubil to veliko modrost, a jo spet vztrajno išče, saj se vse bolj zaveda, da mu znanje, ki ga ima, ne ponuja rešitev in preživetja (kako razviti svoje duhovne radarje in samozavedanje, poučujem v šoli Veduna / slovansko‑ pitagorejski katedri za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom).
Nov svet, uglašen in blagozvočen, naj torej zazveni! Pójmo svet in sprejmimo igro danosti ter igro Zemlje z vesoljem!
Dr. Mira Omerzel - Mirit; www.veduna.si
