Slišati je nenavadno, a spolnost je najboljše sredstvo za duševno-telesni in duhovni napredek. Na prvi pogled se zdi, da spolnost in duhovnost nimata nič skupnega, a resnica je nasprotna. Spolnost je rojevanje življenja, je pojav, ki omogoči rojstvo novega bitja, utelešenje duše. Torej sta spolnost in duhovnost tesno povezani.
Pomembno je razumeti, kaj nam spolnost nudi. A spolnost lahko resnično razumemo le, ko se poglobimo v širše razsežnosti življenja. Ta razsežnost je seveda najtesneje povezana z notranjimi dogajanji, ki pa jih razumemo šele, ko presežemo ozko zunanjo obravnavo človeka ter se poglobimo v njegov notranji svet, v duhovnost, v področje svetosti življenja.
Duhovnost je poglabljanje v skrivnosti življenja. Razumeti življenje pomeni vse kaj drugega kot spoznati njegovo fiziološko plat. O življenju vemo silno malo, saj se s tem vprašanjem skoraj nihče ne ukvarja. A pozor – govorimo o bistveni stvari, zaradi katere sploh obstajamo! Ne znamo pojasniti, kaj je tisto, kar majceno vodno strukturo z nekaj minerali spremeni v živo celico, niti kaj živo celico zapusti, ko ta umre, kaj šele, da bi znali modro živeti!
Življenja ni brez inteligentne, zavedajoče se življenjske sile. To silo najmočneje občutimo v spolnosti. Smisel življenja pa je občutiti njegov polni potencial, ali ne? To pomeni prisluhniti, občutiti dogajanje v notranjosti, ga opazovati in zavestno plemenititi. Napredek je posledica odpiranja duhovnemu znanju. Kje iskati pravo znanje, je vprašanje, ki se zastavi vsakemu iskalcu resnice.
Zoran Železnikar, www.prisluhni.si
Celotno kolumno o spregledanem poslanstvu spolnosti lahko preberete v tiskani reviji Sensa junij/julij
