Hormonska terapija: Spremenite svoj življenjski slog

Kdo si ne želi preprečiti prezgodnjega staranja, se znebiti depresivnih občutkov ali nespečnosti, biti srečen, poln energije in vitalnosti? In kdo vse to povezuje s hormoni?

8. 7. 2012

Preden sva se dobili z antianging zdravnico dr. Sanjo Toljan iz Poliklinike Orlando v Zagrebu, ki ima enkrat tedensko posvetovanja o hormonskem stanju tudi v Ljubljani, svojim hormonom nisem posvečala prevelike pozornosti.

Čutila sem, da je najbolje, da jih pustim pri miru, in se nisem zmenila za  nasvete ginekologov, ki prepričujejo z vsemi dobrobitmi hormonske kontracepcije, saj se mi je zdel tudi najmanjši odmerek prevelik poseg v moje telo.

Želela pa sem si, da bi bila kar preplavljena s serotoninom, in malce zavidala tistim, za katere se mi je zdelo, da jih je narava z njim obilno obdarila.

Potem pa nam je Savina A. Ritter na Face force Yogi, katere del je tudi dr. Sanja Toljan, govorila o tem, kako zelo so naši hormoni pomembni za naše zdravje. Da smo tako rekoč generacija z oslabljeno ščitnico. In o zdravnici, ki se je posvetila tej izjemno močni snovi, zaradi katere se lahko počutimo dobro ali pa zaradi nje zbolimo.

Na posvet dr. Sanjo Toljan v Ljubljani čakaš v dolgi vrsti … Najprej moraš narediti natančne krvne preiskave, potem prideš k njej na pogovor. Strogo medicinsko, nobenih 'čarovnij'. Pa vendar mi je dr. Toljanova naslikala pomen hormonov preprosto in slikovito: »Hormoni so kot sli, ki potujejo po telesu in prenašajo sporočila. Če so uravnoteženi, imajo v rokah pravo pismo, ki ga prinesejo na pravi naslov. Če pa so naši hormoni neuravnoteženi, poštar prihaja na napačne naslove in hormoni, z njimi pa organi, ne delujejo dobro. Posamezni hormoni dajo zapoved nekemu organu, kako naj se odzove.«

Morda ste le utrujeni …

Ste utrujeni, pa se ne morete odpočiti in vam tudi med dopustom ni uspelo napolniti baterij?

»Najpogostejši simptom hormonskega neravnovesja je kronična utrujenost,« pravi dr. Toljanova.

»Hormon, pri katerem najpogosteje najprej ustvarimo neravnovesje, je kortizol – hormon stresa. To je hormon, za katerega mislimo, da ga imamo na voljo, kolikor si želimo, in se lahko izčrpavamo in izčrpavamo z mislijo, da se bomo spočili, ko bomo končali projekt, preuredili hišo, šli na dopust … S kortizolom je povezan inzulin – hormon, ki nam omogoča, da preživimo, ko nimamo hrane, ki omogoča, da se ustvarja energija, ko ne jemo, a če jemo preveč in slabo hrano, uničujemo inzulin in potem pride do odpornosti na inzulin in diabetesa zaradi starosti oziroma diabetesa odrasle dobe, a za to vrsto diabetesa oboleva tudi vedno več otrok. Torej sta inzulin in kortizol hormona, pri katerih najpogosteje pride do motenj. Vedno več ljudi pa trpi tudi za menopavzo, perimenopavzo, andropavzo in obolenji ščitnice, pri kateri gre za vnetja, vozle, hipertiroze, hipotiroze.«

Vas obliva ali trese?

Ščitnica je žleza, ki nadzoruje presnovo oziroma to, kako izkoriščamo hrano, koliko imamo energije, nadzoruje vzdrževanje toplote.

S ščitnico imajo težave tisti, ki jim je ves čas vroče, in tisti, ki jih rado zebe, ali pa ljudje, ki se neuspešno, čeprav s pravimi pristopi, bojujejo z debelostjo. Na težave s ščitnico opozarjajo tudi suha ali prepotena koža, izpadanje las, suhi lasje, bolečine v mišicah, nagnjenost k pogostim okužbam ušes, grla, nosu, utrujenost in oteklost čez cel dan.

Če imate oslabljeno ščitnico, boste torej utrujeni ves dan, kar ne boste se mogli zbuditi, v nasprotju z znaki pomanjkanja kortizola, ki bo začel delovati zvečer, ko boste kar živeli, ponoči boste brez težav budni, zjutraj pa spet utrujeni … tako boste hitro spremenili ritem.

Ko ste pod stresom in imate visok nivo kortizola, vam ta ne dovoli, da bi zaspali (ko boste legli v posteljo, se vam bodo po glavi pletle različne stvari). Vendar kortizol enkrat pade in vi zaspite, a je to že čas, ko bi bilo treba vstati, in potem imate zamenjan ciklus, telo pa ne deluje dobro, ker bi se moralo obnavljati ponoči, ne pa čez dan, kar pogosto pelje tudi do pojava depresije.

Velik stres vedno pelje v hormonsko neravnovesje

Pri spopadanju s stresom nadledvična žleza izloča hormona stresa adrenalin in kortizol, hormona, ki nam rešujeta življenje, saj nam omogočita, da se hitro odzovemo, če proti nam drvi avto.

To je dobro, če živite tam, kje ni avtomobilov in se to zgodi enkrat na leto, a če živite v mestu, vas ne bodo napadali le avtomobili, temveč tudi roki v službi, otroci, mož, prijateljice, starši. Preveč boste pod stresom.

Vaše nadledvične žleze bodo nekega dne rekle stop, ne moremo več. Potem ko so izločile ogromno kortizola, ga bodo verjetno nehale izločati toliko, kot bi ga potrebovali, in izločati bodo začele adrenalin, kar lahko občutimo kot stanja napetosti, razdražljivosti, ko nas nekdo le narobe pogleda in že izbruhnemo.

Saj ste že srečali takšne ljudi. To so ljudje s pokurjeno nadledvično žlezo. Trpijo za sindromom izgorelosti, ki se nazadnje izrazi kot depresija. Takšnim ljudem je treba najprej povsem pomiriti telo in obnoviti nadledvični žlezi.

Umakniti jih moramo od vsega, kar proizvaja stres, jim dati vitaminsko terapijo, ki bo žleze spet nahranila, ponuditi sproščanje, npr. Face Force Yogo in jogo obraza, ki bosta uravnovesila hormonsko stanje, in hormonsko terapijo s kortizolom.

Pri ljudeh, ki trpijo za izgorelostjo, kortizol skače od majhnih do zelo visokih vrednosti, drugi hormoni pa se ustavijo. Sledijo prezgodnji nastop menopavze, andropavze, ščitnična obolenja, lahko pa tudi bolezni, kot sta rak in kap, ki nastane v fazi, ko telo brez kortizola deluje le še na adrenalinu.

Depresija?!

»'Hiperstanja', pri katerih imamo preveč kortizola in smo ves čas pod stresom in naviti kot ura ter ne moremo spati, peljejo do klinične slike depresivnega sindroma in praviloma končate na antidepresivih.

Če vam bo zdravnik zaradi takšnega stanja (zaradi iztrošenega kortizola lahko tudi obležite, nimate več nobene energije, le filmi se vam še v neskončnost vrtijo v glavi, a ne morete niti zaspati niti se premakniti) predpisal antidepresive, boste hormonsko motnjo zdravili z zdravili, ki so usmerjena na simptome za depresijo, ne boste pa vzpostavljali ravnovesja kortizola, ki je glavni krivec za vaše (ne)razpoloženje.

Podobno je pri izpadanju las ob težavah s ščitnico, ki se zdravijo z različnimi losjoni za lase, ali težavah z debelostjo, zaradi katere boste morda jedli le še kot ptiček, ščitnica pa bo dobila signal: 'Ta nič ne je. Umrl bo. Zapri, prenehaj.' Ščitnica se bo ustavila, mi pa tudi s stradanjem ne bomo mogli več shujšati. Zato ščitnico morate podpirati s hrano,« opozarja dr. Toljanova in dodaja: »Če ne zdravimo vzrokov bolezni, se bomo torej vrteli le v začaranem krogu.«

Kortizol lahko zelo dobro uravnovešamo. Če imate visok kortizol, v vsakem primeru živite v določenem neravnovesju in jesti morate hrano, ki uravnoveša kortizol, to je hrana, ki daje dolgoročno energijo – največ zelenjave, olja, beljakovin. Česa ne smete jesti? Sladkorjev, gaziranih pijač, kofeina, saj zelo spodbujajo inzulin in spet peljejo do neravnovesja kortizola v telesu.

Paleolitska dieta

Za vse hormone je dobra tako imenovana paleolitska dieta oziroma tisto, kar so ljudje jedli v kameni dobi. Zelenjavo, olja, semena, oreščke, jajca, ptice, ribe. Vse, kar vam izčrpava žleze, je povezano s sladkorjem. To je vsaka jed, ki se spreminja v sladkor.

Priskrbite si zeleno gredico

Dr. Toljanova pravi, da njeni pacienti najpogosteje narobe jedo. Pri prehrani smo se najbolj umaknili od narave. Najbolje bi bilo, da bi jedli le hrano, za katero bi vedeli, kdo jo je vzgojil, kdo skrbi zanjo, pod kakšnimi pogoji je vzgojena.

Vedno jejte le sezonsko hrano. Vprašajte se, kaj bi jedli, če ne bi bilo supermarketov, če bi imeli le tržnico. Pravo hrano kupujemo le na tržnici, v ribarnici in mesnici, vse drugo – bleščeči napisi in embalaža – vas zapelje na napačno pot.

Zapomniti si moramo, da marketinške akcije nimajo nobene povezave z ravnovesjem našega telesa. Zdravo je le tisto, kar nam daje narava, kar pride naravno in česar človek ni predelal, torej živila v svoji prvotni obliki. To je nekaj, kar smo pozabili, zato špinače, brokolija, blitve in solate večina ljudi ne mara več. Radi jedo pečen krompir, meso, piškote, sladoled …

Kdaj pa kdaj, v manjših količinah, lahko pojeste tudi kaj takega, a takšna hrana ne sme biti osnova. Osnova mora biti zdrava hrana, torej hrana, ki prihaja neposredno iz narave. Ničesar vam ni treba brati o tem, naravo le opazujte in vse vam bo jasno. Poleti seveda ne morete jesti veliko mesa. Ljudje so živali klali pozimi, ko se meso ni pokvarilo, zato poleti ni pametno vsak dan jesti mesa, medtem ko je zelenjave v izobilju.

V službo s skledo solate

Namesto sendviča si v službo nesite veliko skledo sveže solate s koščkom sira, tofuja ali piščančjih prsi, in jo izdatno začinite z okusnim oljem, pomembno je le, da je nepredelano in hladno stiskano.

»Rastlinska olja so polna omega maščobnih kislin in ustvarjajo občutek sitosti. Jesti morate beljakovine, naj bodo v obliki mesa, rib, sira, sojinih izdelkov, stročnic … ni pomembno, v kakšni obliki so, pomembno je, da jeste beljakovine. In če želite vzdrževati zdravo telesno težo, jejte čim manj žit, razen če opravljate fizično naporno delo.

Ljudje, ki veliko sedijo, ne potrebujejo žit, ker jih ne morejo hitro uporabiti, zato jih inzulin pospravi v maščobo. Vsi ki si želijo shujšati, morajo zmanjšati vnos žit. Miselnost, da so zdrava hrana eksotična žita nenavadnih imen, je nesmisel.

Telesu raje podarite ogljikove hidrate s čim bolj vlaknasto zelenjavo: porom, stročjim fižolom, solatami, zeljem, špinačo, brokolijem. In čeprav sta pesa in korenje polna vitaminov in mineralov, ne vsebujeta vlaknin, temveč veliko sladkorja. Ko hujšate ali imate težave s sladkorjem v krvi, zato tudi to zelenjavo raje zamenjajte za temnolistnato,« pravi dr. Toljanova.

40 odstotkov maščobnih živil?!

Olja so zelo pomembna za delovanje celic, 40 odstotkov kalorij v prehrani mora prihajati iz maščob, za optimalno zdravje jih torej moramo zaužiti med pol decilitra in enim decilitrom na dan. Zaužijemo jih lahko v obliki semen, oreščkov (imajo odlične maščobe, a za pest na dan je dovolj, z večjo količino boste v telo vnesli preveč arginina) ali hladno stiskanega olja, s katerim oplemenitimo svoje jedi.

»Če boste jedli le solato ali kuhano blitvo, ne boste imeli moči. Lačni boste čez pol ure. Dobiti morate moč in dobili jo boste iz maščob, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Naši možgani so narejeni iz maščob, celična membrana je iz lipidov … Mi pa smo vse maščobe dali v isto kategorijo.

Dr. Toljanova opozarja: »Miselnost o tem, da moramo pojesti čim manj maščob, nas je pripeljala do tega, da imamo toliko sladkornih bolezni kot nikoli prej. To je katastrofa. Imamo veliko srčnih bolnikov. Teorija 'manj maščob' pelje proti temu, da pojemo zelo veliko ogljikovih hidratov in sladkorja, ker nekako moramo nadomestiti energijo. Jeste lahko tudi mast, toda uravnovešeno. Mast in ocvirke boste jedli pozimi, ko je zanje naravni čas. Poleti boste jedli rastlinska olja, npr. neprečiščeno in hladno stiskano laneno, konopljino, olivno, arganovo, kokosovo, palmovo, sončnično, bučno.

Tudi mast­ne ribe so dobrodošle na krožniku, polnem zelenjave. Prav tako maslo, smetana, sir, tudi odojek. Polnomastno mleko je boljše kot tisto z manj maščobami, ki v sebi nima ničesar in je izčrpano. Ko jeste, jejte to, ker vas nasiti, in potem ne boste hrepeneli po ogljikovih hidratih.
V piškotih, bobi palčkah, različnih energetskih ploščicah je prav tako veliko maščobe, a ta je hidrogenizirana in zato toksična, ne deluje optimalno za naše telo, temveč se nabira v maščobnih oblogah.«

In še enkrat: Če ne boste jedli zdravih maščob, boste povzročili primanjkljaj hormonov, kar bo med drugim vodilo v policistične jajčnike in neredne menstruacije, ogljikovi hidrati, ki jih boste vnesli v telo, pa se bodo pretvorili v maščobe.

Ogljikovi hidrati

Hitro nam dajo energijo, vendar jo hitro tudi vzamejo, in spet moramo jesti. Če pojeste jabolko, ste čez pol ure spet lačni. Če pojeste žemljico, ste čez pol ure lačni ...

Zato pozabite na vse belo: riž, moko, sladkor, alkohol. Tudi polnozrnata žita imajo sladkor, zato jih uživajmo čim manj. Zaradi sladkorja divjajo vsi hormoni, mi pa se redimo.

Če si boste privoščili polno mizo dobrot, bo vaše telo potrebovalo kar tri tedne, da bo spet vzpostavilo ravnovesje. Če že ne morete brez sladkarij, raje posezite po presni čokoladi, 100-odstotnem presnem sladoledu. Dvig inzulina ne povzroča le sladkorne bolezni, temveč tudi hiperaktivnost, neravnovesje hormonov, prezgodnje staranje, gube.

Tekst: Petra Arula

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri