Delo z rastlinami izboljša povezanost med zavestjo in telesom

Stresu se praktično ni mogoče povsem izogniti, zato moramo najti način, kako se z njim soočiti, ga ublažiti in prebroditi. Bitko je treba začeti pravočasno in ena od zelo uspešnih metod je hortikulturna terapija - delo z rastlinami, ki izboljša povezanost med zavestjo in telesom.

Delo z rastlinami izboljša povezanost med zavestjo in telesom (foto: Marko Grubišić) Marko Grubišić
25. 4. 2013

Človek izhaja iz narave in od tu izvira naša večna, organska potreba, da se k njej neprestano vračamo ter iz nje črpamo življenjsko moč.

Vrtnarstvo je ena od najstarejših dejavnosti ljudi, ki se uporabljajo tudi v zdravstvu. Preden so psihiatrijo priznali kot znanstveno disciplino, so za zdravljenje duševnih bolezni in bolezni živčnega sistema priporočali delo na vrtu.

Človek dela z rastlinami, jih vzgaja, razmnožuje, varuje in neguje, vse to pa omogoča njihovo rast in razvoj. Takšna dejavnost pripelje do niza terapevtskih koristi. Telesna dejavnost lahko pozitivno vpliva na določene telesne motnje, pa tudi na čustveni vidik teh telesnih motenj.

Tako se izboljša povezanost med zavestjo in telesom

Na primer oseba, ki je postala invalidna zaradi bolezni, prometne nesreče ali česa podobnega in sebe doživlja kot nemočno in nekoristno bitje, se med hortikulturno terapijo lahko nauči zalivati rože ali puliti plevel, to pa ji vlije občutek, da je sposobna narediti nekaj koristnega. Hkrati se uči, da tudi druga bitja potrebujejo pomoč in ker želi sodelovati in jim pomagati, spet začuti voljo do življenja.

Ob opazovanju, kako rastline rastejo in kakšne spremembe se medtem dogajajo, se človek uči o življenju in pridobiva znanja, ki jih lahko vkluči tudi na druga področja.

Osebe, ki so prisiljene živeti v zaprtem prostoru, na primer v bolnišnici, se počutijo še posebno nemočne. Njim lahko že košček narave v obliki vaze ali lončnice s cvetjem različnih barv, vonjev in oblik, posode z začimbnimi rastlinami na okenski polici ali pa vsaj slike, plakata z motivi iz narave, prinese delček individualnosti in optimizma.

Ko je vzpostavljen odnos z rastlinami, ki nenehno rastejo, pa se neizogibno pojavijo tudi nekatere težave, kot so bolezni ali napadi žuželk, boj proti njim pa ljudi uči, kako se spopasti z drugimi frustracijami v njihovem življenju.

Potrjeno je tudi, da je hortikulturna dejavnost lahko uspešen del programa za zdravljenje raznih odvisnosti. Raziskave so še pokazale, da je učinkovitost zaposlenih večja v podjetjih, kjer imajo po hodnikih in pisarnah cvetje.

Mali zdravstveni priročnik

Z vzgojo rastlin lahko kuhinjsko okno spremenimo v pravi mali zdravstveni priročnik. Eksperimentirajte z žajbljem, rožmarinom, baziliko, meliso in meto. Tako ne boste le uživali v zeleni terapiji, temveč boste iz vzgojenih rastlin lahko pripravili zdravilne čaje in jih uporabili v svojih kulinaričnih podvigih.

Meta vam bo prišla prav, ko boste imeli težave z želodcem, melisa vas bo pomirila in vas prijetno uspavala, rožmarin bo izboljšal vaš krvni obtok in vaš imunski sistem. Bazilika, sveta rastlinica, zmanjšuje stres in krepi telo.

Žajbelj vas bo prečistil in ublažil kašelj ali težave z grlom. Moda obstaja tudi v svetu vzgoje rastlin, saj ljudje na vseh področjih iščemo spremembe. Zadnji hit je miniaturno sadje!

A če ste zelo zaposleni, se raje odločite za manj zahtevne rastline, kot so kaktusi ali začimbe, ki ne potrebujejo veliko nege.

Komunikacija brez besed

Ko govorijo o koristih hortikulturnega udejstvovanja, strokovnjaki še posebno poudarjajo, da navdušenje, ki nas prevzema, ko delamo z rastlinami, ukrade vso našo pozornost.

Če se po­polnoma osredotočimo na delo na vrtu, pozabimo na vse drugo in se tako spočijemo od vsakodnevnih naporov, skrbi, stresa in drugih obremenitev.

Poleg navedenega ima delo z rastlinami še cel niz drugih, za telo koristnih učin­kov, kot so krepitev mišic, boljše dihanje, boljša telesna pripravljenost ...

Če se posvečamo hortikulturnim dejavnostim, prihajamo v stik z ljudmi, ki jih zanimajo podobne stvari. Svet rastlin nam torej omogoči širšo in uspešnejšo komunikacijo, tudi brez besed. Med koristi, ki jih prinašajo skupinske dejavnosti v hortikulturi, sodi doseganje čustvene stabilnosti v timskem delu, izkušnje s tekmovalnostjo, z medsebojno podporo ...

Ljudem, ki so imeli težave s socializacijo, hortikulturna psihoterapija prek medsebojnih odnosov postopoma omogoči vključevanje v družbeno skupnost oziroma v družbeno dejavno življenje. V okviru hortikulturne terapijo se lahko izdelajo tudi programi, prilagojeni osebam, ki so jim namenjeni, končni cilj vseh pa je izboljšanje posameznikovega duševnega in telesnega zdravja.

Treba je še izpostaviti, da tu ne gre za drage dejavnosti, temveč za dejavnosti, ki so vsakomur dostopne, saj vzgoja navadnih, cenovno dostopnih rastlin lahko nudi enako mero zadovoljstva kot vzgo­ja eksotičnih in dragih.

Pomembno je, da se v vzgojo vnese veliko mero navdušenja in ljubezni, rastline pa nam bodo vloženi trud vrnile s svojo lepoto, zato nam zadovoljstva ne bo manjkalo.

Ljiljana Sinđelić Nikolić, foto: Marko Grubišić, model: Tatjana G. (Talia)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri