Strokovni nasveti za gojenje zelišč na balkonu, terasi ali okenski polici

Zeliščno rastlinje navdušuje s svojimi lastnostmi, če pa boste prisluhnili tem strokovnim vrtnarskim nasvetom, bo uspešno raslo tudi na oknih vašega doma.

Strokovni nasveti za gojenje zelišč na balkonu, terasi ali okenski polici (foto: Maja Danica Pečanić) Maja Danica Pečanić
17. 3. 2017

Listič mete, ki plava v ledenem čaju, sesekljani drobnjak kot popoln kontrast jogurtu, rožmarinova vejica, ki smo jo uporabili namesto paličice za mesno nabodalce. Lahko bi našteli na tisoče kulinaričnih kreacij, ki se jim ni mogoče upreti prav zaradi točno določenih začimb.

Začimbe so privlačne tudi zato, ker se je včasih kar težko odločiti, ali jih raje gledamo ali okušamo, ali naj jih pojemo ali opazujemo in vonjamo.

Navdušujoče so tako za gurmane kot za vrtnarje, ki pa ne skrivajo, kako jih je treba gojiti. Celo spodbujajo vas, da se jim pridružite tudi vi. Vse kar potrebujete, je balkon, terasa ali okenska polica. Z nekaj strokovnimi nasveti lahko že to pomlad postanete strokovnjakinja v gojenju žajblja, origana ali peteršilja.

Pravilna posaditev

V knjigi Kuhinjska zelišča v loncih (Mladinska knjiga) najdemo zanimive in preproste nasvete za sajenje, nasvete o tem, kako se spopasti s paraziti, o zimskem soncu, koledarju za sajenje začimbnih rastlin, tako tistih bolj kot malo manj poznanih, kot so na primer smilj, vodna kreša, kapucinka, travniška kislica, žametnica in druge.

Pri sajenju zelišč, ne glede na to, ali bodo rasla na soncu ali v polsenci, pazite, da ne bodo nikoli na prepihu, saj na takšnih mestih posode in rastline v njih hitro izgubljajo vodo. Najboljša zemlja za saditev je mešanica šote ali njenih nadomestkov (komposta, humusa iz mletega lubja). Glina v zemlji omogoča boljši pretok vode in hranljivih snovi skozi substrat (zemljo za rastline). Začimbno rastlinje obožuje mineralno podlago, zato v zemljo dodajte približno 30 odstotkov črepinj pečene gline ali granuliranega plovca.

Pazite, da imajo rastline, ki jih nameravate gojiti skupaj, podobne potrebe. Rastline, ki imajo rade suho podlago, na primer materina dušica in sivka, ne morejo rasti v istem loncu s peteršiljem in koprom, ki imata rada več vlage. Pri kombiniranju rast­lin bodite pozorni tudi na njihovo življenjsko dobo. Enoletnice se bodo v posodi s trajnicami dobro obnesle le prvo leto.

Manjša kot je posoda, več nege bo treba vložiti. Rastline, ki rastejo v takšnih posodah, je treba večkrat presajati, zahtevajo več zalivanja, pa tudi na mraz so maj odporne. Če bi radi v vročem obdobju odpotovali za podaljšan vikend, uporabite metodo ‘mokrih nog’. Pred odhodom rastlinje še enkrat zalijte, lončnico pa postavite v podstavek, napolnjen s tremi centimetri glinoporja (granule velikosti od 2 do 4 mm). Lončnico potisnite v ta sloj glinoporja, zatem pa v podstavek nalijte 2 cm vode. Voda mora segati do dna posode.

Začimbno rastlinje je najbolje gojiti kombinirano, na odprtem in v notranjosti. V zaprtih prostorih rastejo rastline v precej enoličnih razmerah, na temperaturi okrog 20 stopinj Celzija. Ker ponoči ni temperaturnih sprememb, tako kot se to dogaja zunaj, rast­lina ne ve, kdaj je dan, zato dela brez premora in je posledično pod stresom.

Avtor knjige Kuhinjska zelišča v loncih, Engelbert Kotter, je tisto najpomembneje, kar morate vedeti, preden se lotite vzgoje zelišč, strnil v nasvetu:

»Glede na to, da sem poklicni vrtnar, se mi zdi raznolikost vrst zeliščnega rast­linja zelo zanimiva: kot da bi imela vsaka rastlina svojo osebnost. Dve si nista enaki in vsaka zahteva posebno nego. Takšen odnos do rastlin mi je olajšal njihovo vzgojo, saj sem se naučil posvečati pozornost potrebam vsake rastline posebej. Ni dovolj, da rastlino zgolj zasadimo v lonec in jo od časa do časa zalijemo z vodo. Umetnost vzgoje zelišč je v tem, da potrebi vsake rastline ustrežemo v pravem trenutku in v pravi meri. Da bi bili v tem uspešni, moramo pozorno opazovati odzive rastlin na različne postopke. Tako se boste najhitreje učili in pridobili občutek za rastline oziroma t. i. zelene roke.«

Če bi radi, da tudi vam pozelenijo roke, upoštevajte Engelbertove nasvete. S takšnimi rokami boste naslednjič, ko boste pripravljali pesto, ledeni čaj ali pa aromatični žar, sestavine namesto v trgovini našli veliko bližje: na svojem balkonu.

Kako saditi zelišča

DrobnjakDrobnjak

Razmnoževanje in nega: Drobnjaka ni težko vzgojiti, najprimernejši čas za saditev pa je med marcem in avgustom. Pozimi ga postavite na toplo in svetlo mesto.

Žetev: Stebelce odrežite kakšen centimeter od dna, saj bo rastlina pognala novega.

Kulinarika: Njegova aroma izdaja, da je sorodnik česna. Drobnjak se dobro prilega k jogurtovim omakam in k siru, lahko pa ga tudi zamrznemo.

Meta

Razmnoževanje in nega: Na odprtem jo lahko posejete od sredine maja, v zaprtem prostoru pa od aprila. Za vzklitje potrebuje svetlobo in toploto, zato seme čisto narahlo potisnite v vlažno zemljo. Odgovarjajo ji posode s podstavkom za vodo, zemljo pa je treba od časa do časa pognojiti.

Žetev: Dobro bi jo bilo ves čas obrezovati, da bi pognala nove poganjke. Liste nabiramo, takoj ko izrastejo.

Kulinarika: Meto najdemo v različnih jedeh, tako v čajih kot v čokoladnih sladicah. Nekatere od vrst so čokoladna, maroška in ananasova meta. Hemingwayeva je znana tudi pod imenom mojito, ker je bila sestavina v tej priljubljeni pijači znanega pisatelja.

PeteršiljPeteršilj

Razmnoževanje in nega: Oborožite se s potrpljenjem, saj peteršilj vzklije šele po dvajsetih dneh. Na soncu dobro raste, a ga je treba v hudi vročini kljub vsemu prestaviti v polsenco. Korenasti peteršilj posadite v globoko posodo.

Žetev: Nikoli ne potrgajte celega peteršiljevega grmička, temveč samo nekaj zunanjih stebel.

Kulinarika: Peteršilja ne kuhajte, temveč ga dodajte v gotovo jed. Navadni peteršilj je bolj aromatičen, tisti s kodrastimi listi pa bolj okrasen.

Origano

Razmnoževanje in nega: Sejte ga na odprtem, od maja dalje. Semena narahlo potisnite v zemljo in jih ne prekrivajte z njo. Uvele poganjke odrežite ob prvem mrazu.

Žetev: Uporabljamo liste in vrhove poganjkov, lahko pa tudi cvetove. Poganjke, ki jih želimo posušiti, oberemo sredi poletja.

Kulinarika: Kuhajte ga skupaj z jedjo, vendar bodite na začetku, dokler ne spoznate moči njegove arome, s količino previdnejši. Bolj pikanten je grški origano.

LovorLovor

Razmnoževanje in nega: Čeprav ni odporen proti temperaturam pod ničlo, mora zimo preživeti na hladnem in svetlem mestu. V notranjost ga prestavite čim pozneje in ga prav tako čim prej odnesite ven. Ker zelo hitro raste, ga je treba pogosto presajati v večjo posodo.

Žetev: Liste obiramo vse leto.

Kulinarika: Sveže liste uporabljamo enako kot posušene.

Bazilika

Razmnoževanje in nega: Na odprtem jo sejte od konca maja do konca julija, v notranjosti pa od konca marca. Bazilika je zelo občutljiva na mraz, pogosto pa jo napade rdeči pajek. Če zajedavcev ni veliko, jih odstranite z vodo, v nasprotnem primeru rastlino zavrzite.

Žetev: Liste nabiramo od spodaj navzgor, ko poganjki dosežejo kakšnih 10 cm.

Kulinarika: Najpogostejša je sorta z velikimi zelenimi listi. Dodajamo jo solatam, juham in omakam. Tajska bazilika je bolj pikantna, zato jo dodajamo azijskim jedem.

RožmarinRožmarin

Razmnoževanje in nega: Pozimi ga prestavite v notranjost, kjer bo 10 stopinj in čim bolj svetlo. Če ga boste pustili zunaj, ga zaščitite pred soncem, predvsem pred koncem zime. Če je dlje časa na soncu, ko zemlja še zmrzuje, se zlahka posuši.

Žetev: Trgamo ga lahko vse leto, njegova aroma pa je najintenzivnejša poleti.

Kulinarika: Poleg navadnega rožmarina je zanimiva tudi sorta prostatus z visečimi stebli. Rožmarin dodajamo k jedem od začetka kuhanja.

Žajbelj

Razmnoževanje in nega: Žajbelj mora vedno imeti velik lonec, raste pa naj v kakovostni glineni zemlji za rastline. Dalmatinski žajbelj dobro prenaša tudi mraz.

Žetev: Čeprav lahko liste trgamo vse leto, je najboljši čas za to med koncem maja in septembra. Če želite žajbelj sušiti, vejice in vrhove poganjkov potrgajte, takoj ko začne rastlina poleti brsteti.

Kulinarika: Jedem daje grenko aromo, zato se dobro poda k težjim jedem, pečenemu mesu in gostim juham. Uporaben je tudi za čaj. Žajbelj kljub vsemu odsvetujejo nosečnicam.

Koriander

Razmnoževanje in nega: Treba ga je redno zalivati, sicer se lahko predčasno razcveti. Poleti ga lahko posejete na odprtem, v notranjosti pa kadarkoli v letu.

Žetev: Trgajte mlade liste. Ko nastanejo semena, se koriander posuši in propade. Iz posušenih rastlin poberite semena.

Kulinarika: Mlade lističe dodajajte jedem iz voka. S semeni obogatite kruh.

Limonina  trava

Razmnoževanje in nega: Posejemo veliko semen, saj jih vzkali le okrog 40 odstotkov. Limonina trava raste na zelo sončnem in toplem mestu, zato jo je treba obvarovati pred mrazom. Je velika porabnica gnojil.

Žetev: Stebelca lahko režete vse leto. Prvo leto bodo stebelca tanjša, z leti pa se bodo okrepila.

Kulinarika: Limonina trava je sestavni del mnogih rastlinskih čajev iz azijske kuhinje.

Kristina Ivčić

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri