Otroci bodo še vedno morali nositi maske...
Kot verjetno veste, se od jutri naprej v večini ukinja pogoj PCT. Odpirajo se tudi nočni klubi in diskoteke. Otroci pa bodo v šolah še vedno morali nositi zaščitne maske...
Dr. Milan Hosta, ki se že 20 let terapevtsko ukvarja z dihanjem, je že pred časom objavil poglobljen članek o maskah. Objavljamo nekaj izsekov.
----
Ta prispevek izraža moje osebno mnenje ustvarjeno na podlagi izkušenj in hitrega pregleda nekaterih študij, vsekakor ne vseh dostopnih in upoštevanja vrednih. Nikakor svojega mnenja ne vsiljujem drugim.
Kratek povzetek preliminiarnega poročila iz Nemčije:
Nabirajo se pripovedi o pritožbah pri otrocih in mladostnikih zaradi nošenja maske.
Na univerzi Witten / Herdecke je bil vzpostavljen spletni register, kamor lahko starši, zdravniki, pedagogi in drugi vnašajo svoja opažanja. 20.10.2020 je bilo 363 zdravnikov pozvanih, naj vpišejo podatke in starše in učitelje seznanijo z registrom.
Rezultati: Do 26.10.2020 je register uporabljalo 20.353 ljudi. V tej publikaciji poročamo o rezultatih staršev, ki so vnesli podatke o skupno 25.930 otrocih. Povprečni čas nošenja maske je bil 270 minut na dan. O okvarah zaradi nošenja maske je poročalo 68% staršev. Sem spadajo razdražljivost (60%), glavobol (53%), težave s koncentracijo (50%), manj sreče (49%), nepripravljenost za šolanje / vrtec (44%), slabo počutje (42%), oslabljeno učenje (38%) ) in zaspanost ali utrujenost (37%).
Vir: https://www.researchsquare.com/article/rs-124394/v1
Maske in dihanje
Po pregledu nekaj študij, ki so raziskovale učinke dolgotrajnega nošenja maske na počutje in nekatere na vsebnost plinov v izdihanem zraku, lahko povzamemo naslednje. Obravnava možnih fizioloških in psiholoških učinkov uporabe mask zahteva temeljito razumevanje uporabnikov in možnih učinkov na njihovo počutje. Maske se morda na prvi pogled ne zdijo velika ovira, vendar lahko pomembno vplivajo na (Johnson, 2016):
1. dihanje;
2. toplotno ravnovesje;
3. vid;
4. komunikacijo;
5. občutke dobrega počutja;
6. osebne postopke, kot sta prehranjevanje in kihanje;
7. drugo opremo.
Za uporabo mask pri delu sta pomembni dve osnovni načeli, navaja Johnson (2016):
Dela se običajno ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno, ko nosite masko, kot brez nje. Če nosite zaščitna oblačila in maske hkrati, je delo še težje opravljati. Ob nošenju maske, je za določeno nalogo treba imeti več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi.
Obstaja veliko razlik med uporabniki mask. Nekateri uporabniki lahko prenašajo visoko respiratorno upornost mask (vdih ali izdih je pod nekaterimi maskami bolj intenziven) ali raven tlaka, drugi pa ne. Nekateri, ki jih nosijo, so veliko bolj zaskrbljeni zaradi nošenja mask kot drugi. Nekateri uporabniki lahko prenašajo vroče in vlažne pogoje v maskah, drugi pa ne. Zaradi te spremenljivosti je treba vsakega uporabnika obravnavati kot posameznika.
Človek z masko ima manj energije in se prej utrudi
Raziskovalci na Stanford univerzi (Myers, 2020) ugotavljajo, da je pri maskah z N95 certifikatom vnos kisika zmanjšan za od 5 do 20%, kar pomeni, da lahko povzroči slabost, vrtoglavico in na dolgi rok celo poškoduje pljuča.
Nošenje maske lahko vpliva na vzorec dihanja, kar lahko vodi v domino efekt tako na fiziološki kot doživljajski ravni. Dejstvo je, da vsaka maska (predpostavljamo, da pokriva usta in nos) ovira pot izdihanega in vdihanega zraka. Zato je potrebno vložiti več dela v samo dihanje, saj se bolj intenzivno vključujejo pomožne dihalne mišice. Ko se to zgodi, ima človek manj energije na razpolago za druge funkcije in se prej utrudi. To je morda še posebej pomembno pri starejših oz. tistih ljudeh, ki nimajo (več) optimalnih zmogljivosti in lahko dejavnosti, ki jih brez maske opravljajo brez težav, postanejo težke ali celo morda neizvedljive.
Drugo pomembno dejstvo povezano z dihali je, da če človek, ki nosi masko pod njo diha skozi usta, nezavedno, skozi kompleksno respiratorno-somatsko-nevrofenomenološko zanko, sporoča organizmu, da ni vse v redu oziroma, da se nahaja v stresnih okoliščinah. Torej je telo zaradi maske, ki dejansko je in vedno bo tujek, pod stresom in stalno v borbi s samim seboj, če pri tem zavestno ne prilagodimo vzorca dihanja in drugih dejavnikov (pretopla oblačila, drža telesa, osmišljanje maske kot zaščite).
Tretji dejavnik pa se nanaša na dihalno higieno oziroma na izločanje toksinov iz telesa preko dihanja. Mnoge raziskave navajajo, da se skozi dihanje (izdih) izloča tudi do 70% toksinov iz telesa. Torej si z izdihom v masko, ki tehnično ne omogoča zelo učinkovitega prečiščevanja zraka, delamo pravzaprav medvedjo uslugo. Toksini, z vsemi bakterijami in virusi skupaj, ki jih telo izloči z izdihom, se namreč, logično sklepam, ujamejo na blago oziroma notranjo površino maske in lahko z naslednjim vdihom zopet vstopajo nazaj v telo. Tu se postavi vprašanje, če je maska sploh primerna tudi za bolnega?
Otroci so prikrajšani za občutek VARNOSTI
Komunikacija je morda najpomembnejši psihični dejavnik, ki ga maska močno omejuje. Maska na obrazu moti vizualne znake med govorjenjem in poslušanjem. Tako postane težje prepoznati, ne le kaj je povedano, ampak tudi kdo to govori, če je v bližini več ljudi z maskami.
Obrazna mimika je izjemnega pomena za vzpostavljanje učinkovite komunikacije med ljudmi. Še posebej občutljivi pa so na to otroci, saj imajo bolj občutljive kanale nezavedne/telesne komunikacije, kot odrasli, ki s socializacijo poudarijo verbalno sporazumevanje. Zato so lahko otroci zelo prikrajšani za občutek varnosti in povezanosti s pomembnimi avtoritetami (mamo in očetom na prvem mestu, potem pa so tu pedagoški delavci), če na nezavedni ravni maska ovira prenos komunikacijskih signalov in slike obraza. Tudi branje z ustnic je izjemnega pomena za dobro komunikacijo, kar maska spet onemogoči. Zato sklepamo, da maska pomembno zmanjša učinkovitost komunikacije med ljudmi, vnaša zmedo in šume v interpretacijo komunikacije in posledično odtujuje ljudi med seboj, niža moč povezanosti, sočutja in sodelovanja.
Ne gre zanemariti dejstva, da ugodno in stabilno psihično stanje povzroča ugodno hormonsko sliko v telesu. Torej lahko maska posredno preko psihičnih dejavnikov in komunikacijskih šumov, ki jih povzroča, negativno vpliva na fiziološko stanje človeka in mu tako slabi tudi imunski sistem. Torej ravno nasprotno od želenega.
Milan Hosta, celoten članek: dihalnica.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
