Življenje kot arhetipsko potovanje

Pravljice

Saj se še spomnite kakšne pravljice o revnem fantu, ki je uspel rešiti kraljično in se je nato poročil z njo? Ali pa o kraljeviču, ki je odšel po svetu, da bi premagal strašno pošast? Ko je po številnih preizkušnjah pošast premagal, se je vrnil v domače kraljestvo in ga prevzel od ostarelega očeta.

Pravljice govorijo o notranjih preizkušnjah, ki jih junak opravi bolj ali manj uspešno, na koncu pa skoraj vedno zmaga in je nagrajen.

Zgodbe v pravljicah so pravzaprav arhetipska potovanja. Junak pravljice rešuje svoje izzive, ob tem pa se razvija in pridobiva življenjsko modrost.

Ko dobiš za taščo Afrodito

Tudi grške pripovedke nosijo v sebi velike arhetipske zaklade. Že leta mi je najbolj pri srcu zgodba o Psihi in Erosu. Psiha, ki je mlado in nežno dekle, pade v roke Afroditi, Erosovi materi.

Čeprav Afrodito večinoma poznamo kot boginjo ženske čutnosti, se v vlogi Psihine tašče izkaže kot zahtevna in samoljubna ženska. Psihi naloži štiri zahtevne naloge, ki jih ta navkljub začetnemu obupu reši s pomočjo različnih živali.

Nauk te antične pripovedke je, da je Afrodita s svojimi nalogami poskrbela, da je Psiha ob njihovem reševanju odrasla iz mlade deklice v zrelo ženo. Pripovedka opisuje arhetipsko odraščanje mladih deklet v zakonih, ki so v zgodovini pogosto bili del širših družin, kjer so tašče marsikdaj imele glavno besedo.

Arhetipsko potovanje

Tako kot junaki in junakinje v pravljicah, pripovedkah in mitih tudi ljudje arhetipsko potujemo skozi svoja življenja. Življenjske preizkušnje nas klešejo, da iščemo rešitve in ob tem rastemo. Svojo zavest širimo predvsem v izzivih, saj je v človeški naravi, da se v mirnih obdobjih raje prepustimo uživanju življenja.

Pravljice, pripovedke, miti in legende opisujejo različne vedenjske vzorce ljudi. Zapisane so v obliki najbolj prečiščene modrosti. Teh zgodb zato ni modro brati površinsko, kajti prinašajo nam številna globoka sporočila. Modra sporočila so skrita tudi v pravljičnih simbolih – ključ, ključavnica, krona, tisočletno spanje in jabolko imajo svoj pomen, ki ga lahko razložimo na osnovi človeških odnosov.

Arhetipski sistemi

Arhetipi so pravzaprav vedenjski vzorci ljudi oziroma vloge, ki jih ljudje igramo v življenjih.

Obstajajo številni arhetipski sistemi oziroma arhetipske zbirke, preko katerih lahko dobimo različne vpoglede v svoja življenja. Čeprav ljudje mislimo, da živimo svobodno in po svoji volji, v resnici živimo po arhetipskih formulah. Te že tisočletja ostajajo zelo podobne, kljub vsemu tehnološkemu napredku sodobnega sveta.

Niso pa vsi arhetipski sistemi narejeni z namenom, da opolnomočijo ljudi. Obstajajo na primer tudi arhetipske zbirke, ki ljudi opisujejo glede na njihove nakupovalne navade. Te uporabljajo trgovci z namenom, da povečajo svojo prodajo.

Poleg pravljic in pripovedk je eden najbolj poznanih arhetipskih sistemov zagotovo tarot. Velika arkana opisuje lekcije, ki naj bi jih ljudje opravili tekom življenja, vendar vsak človek ne opravi vseh teh lekcij za časa življenja. Za uvid v svoj žensko-moški princip pa lahko uporabimo na primer grške boginje in bogove.

S pravilno izbiro arhetipov lahko uvidimo različna življenjska področja, od odnosov do financ in vitalnosti. Arhetip skopuha, ki se ne nanaša le na področje denarja, nam na primer lahko namigne, da pretok obilja bodisi zadržujemo ali pa si ga dovolimo.

Pomembno je, da se arhetipov z neprijetnimi imeni ne bojimo. Vsi arhetipi imajo namreč svoje senčne, torej bolj negativne aspekte, in sončne aspekte, ki nam zvenijo pozitivno. Senčna plat arhetipa z lepim imenom je lahko ravno tako razdiralna kot pri arhetipu z neprijetnim imenom. Primer je arhetip vizionarja. Lahko imamo cel kup čudovitih vizij, pa v senčnem aspektu niti ene ne zmoremo prenesti v prakso.

Polarnost

Živimo v svetu, ki je polaren. Iz polarnosti se učimo. Brez teme ne bi poznali dneva. Brez mraza ne bi hrepeneli po toploti. Brez odsotnosti ljubezni ne bi vedeli, kaj je ljubezen.

Arhetipi s svojim senčno-sončnim pristopom polarnost čudovito opišejo. Vsaka človeška lastnost se nahaja nekje na lestvici med obema skrajnostma. Pot proti ravnotežju je naša pot proti celostnosti. Zelo koristno je, da s pomočjo arhetipov celostno osvetlimo svoj način delovanja. Prek arhetipskih opisov lahko tako zelo jasno odkrijemo tiste vzorce, ki nas v življenju ne podpirajo.

Arhetipe lahko razdelimo v različne skupine: družinske vloge (mati, oče, partner, otrok …), poklice (sodnik, advokat, negovalka, prostitutka …), karakterne značilnosti (pridna punčka, prilagodljivec, zbadljivec, ignorant, perfekcionist, vizionar, reševalka, saboter, žrtev …), mistične like (feniks …), zgodovinske like (vitez, kraljica/kralj, dvorni norček …), osnovni arhetip pa je zagotovo notranji otrok.

Notranji otrok

Notranji otrok je pravzaprav energijska struktura v našem notranjem svetu, ki je nastala med našim odraščanjem na osnovi doživljanja zunanjega sveta. Ko smo kot otroci doživeli močno čustveno izkušnjo, teh čustev nismo zmogli prenesti. Potlačili smo jih v svoje globine, da smo zmogli živeti naprej. Na tak način smo potlačili svoje rane in si zgradili obrambne mehanizme.

V odraslost so vsi ti potlačeni občutki prišli z nami, pa čeprav se jih ne zavedamo. Še več. Ko se nam dogodi podobna zahtevna izkušnja kot v otroštvu, se nanjo odzovemo podobno kot v otroštvu in ne na pričakovan, “odrasel” način. Če kot otrok denimo nismo zmogli nastopiti na odru, se bomo tudi kot odrasli izmaknili takšnim izzivom na najrazličnejše izvirne načine.

Seveda naš notranji otrok ni le ranjeni otrok. V naši notranjosti srečamo še igrivega, ustvarjalnega, naravnega, božanskega, magičnega in nedolžnega otroka. Tudi vsak od njih ima sončne in senčne lastnosti.

Sončni aspekti naravnega otroka obsegajo njegovo sožitje z naravo, senčni aspekti pa so povezani z izkoriščanjem naravnih virov in onesnaževanjem narave. Božanski otrok se bo v sončnem aspektu povezal z Zemljo in virom, v senčnem aspektu pa bo bežal v omamo duhovnosti pred vsakodnevnimi izzivi. Igrivi otrok se bo v sončnih aspektih igral, smejal, poskakoval in plesal. V senčnem aspektu pa bo miren, negiben, skorajda tog. Kar pomislimo, kako se nekateri odrasli ne znajo razvedriti. Prepričani so, da naj bo odrasla oseba resna, če želi biti spoštovana.

Naše celotno življenje je pravzaprav zdravljenje notranjega otroka. Drobne in večje ranice v našem notranjem svetu pritegnejo manifestacije v zunanjem svetu. Morda so nas kot otroka neprestano klicali nazaj, ko smo se odpravili na raziskovanje bližnje okolice. Naučili smo se, da stran od domačih ni varno. Zdaj smo odrasli in ne zmoremo se načuditi dejstvu, da se poškodujemo vsakič, ko želimo oditi na potovanje v daljne kraje …

Marsikdaj ne povežemo, kako najrazličnejše potlačene bolečine, obrambni mehanizmi, vzorci in programi krojijo naše življenje. Če svojemu notranjemu otroku ne damo prostora in ne pogledamo, katere izzive ima, se ti izzivi prenesejo v naše življenje. Ko pa rane prepoznamo, ozavestimo in “odčutimo”, podobnih izkušenj v naše življenje ne bomo več pritegnili. Opravili smo lekcijo. Potovanja bodo odslej potekala nemoteno.

Arhetipi, ki podstavljajo nogo ženskam

Vsi ljudje imamo vse arhetipe, vendar so nekateri med njimi naši dominantni arhetipi. Seveda se moramo zavedati, da ti trenutni dominantni arhetipi morda sploh niso naši avtentični arhetipi. Ko si skozi odraščanje v življenju naberemo razne vzorce, maske in obrambe, te tudi živimo. Ne živimo svojega avtentičnega srčnega jedra. Pot iz razuma v srce je predvsem pot odlaganja. Ravno tako je pot odlaganja pot iskanja naših avtentičnih arhetipov.

Poglejmo nekaj arhetipov, ki so velik izziv za marsikatero žensko. Ženske imamo močno izraženo negovalno naravo. Kadar s skrbjo za druge pretiravamo, se lahko v senčnem aspektu arhetipa negovalke (tudi matere) močno izčrpamo. Ker ne znamo poskrbeti za svoje potrebe, doživimo izgorelost.

Še bolj poudarjena je skrb za druge, kadar smo ženske v vlogi reševalke. Prepričane smo, da najbolje vemo, kaj je dobro za drugo osebo, na primer za otroka. Reševalke želijo za otroka najboljše po svojih lastnih pravilih – na primer, da dokonča šolo. Reševalka se bo zato zelo trudila zanj, a mu bo s tem odvzela odgovornost, da poskrbi za svoje življenje, in ga pahnila v pasivnost.

Ženske imamo precejšnje izzive z občutkom varnosti. V želji po varnosti vstopamo v arhetip nadzornice. V bližini se marsikdaj pojavi še arhetip perfekcionistke.

Veliko žensk je močno empatičnih. Empatinje so zelo senzibilne in čutijo vse okoli sebe, vendar se morajo v prvi vrsti naučiti razumeti sebe in poskrbeti zase. Zato tudi pogosto vstopajo v učne lekcije z narcisi.

Ženske lahko predajo veliko svoje moči drugim ljudem zaradi prepričanja, da morajo poskrbeti za vse okoli sebe. Predaja moči pa sodi v domeno arhetipa prostitutke.

Ženske imajo pogosto veliko vizij in so zelo kreativne. A kaj, ko marsikateri zmanjka praktičnosti, da bi te vizije tudi prizemljila. Manjka jim arhetip inženirja.

Ženske pogosto ne znajo izraziti svojega arhetipa bojevnice. Še največkrat jo poiščejo ob ločitvenih postopkih, ko se borijo za otroke. Zase pa se pogosto ne znajo postaviti. Aktivirati bojevnico v sebi ne pomeni, da gremo na nož v raznih situacijah. Sončna bojevnica je veliko bolj podobna bojevnici borilnih veščin. Dvigne roko in ne dovoli, da izzivalci vstopijo v njen prostor. Bojevnica zna v miru varovati svoje zunanje meje.

Ženske v sebi nosimo arhetip feniksa, pa čeprav se ga marsikdaj ne zavedamo. Že porod je za žensko srečanje med življenjem in smrtjo. Zato bo ženska vedno zmogla poiskati še nekaj moči v sebi, da vstane kot feniks iz pepela in gre naprej.

Ženske smo umetnice. Čeprav se morda ne ubadamo s kakšno posebno vejo ustvarjanja, pa bomo okrasile mizo, uredile hišo in nasadile cvetlice. Kot prave umetnice bomo tudi ustvarjale življenje.

Naš odnos z arhetipi

Arhetipi torej določajo vsakega izmed nas. Ko se spustimo v njihovo poglobljeno raziskovanje, lahko izvemo veliko o sebi in nase pogledamo kot na celoto. Delovanja, ki nam ne ustrezajo, lahko obrnemo. Nekatera lažje, druga pa so lahko kar trdovraten izziv.

Izredno pomembno je, da smo pri delu z arhetipi nežni do sebe. Raziskovanje našega notranjega sveta je kot urejanje notranjega vrta. Najprej moramo odstraniti plevel, nato pa uredimo še gredice in posejemo dobre rastline.

Z arhetipi ustvarimo odnos. Opazujemo jih in ti nam začnejo predajati sporočila. Nenavadna intuitivna sporočila, ki jih naš razum ne prepozna, so najbolj dragocena. Ob takšnih sporočilih vemo, da so prišla iz našega nezavednega.

Kaj pridobimo pri delu z arhetipi?

Bolj ko poznamo sebe in svoj način delovanja, bolj nam postaja jasno, na katerih področjih razpršujemo in izgubljamo svojo energijo. Obrnemo lahko svoj način delovanja, odložimo bremena in odčutimo potlačene rane.

Ker prepoznamo vzorce pri sebi, postajamo vedno bolj nereaktivni, ko jih vidimo tudi pri drugih osebah. Ne vpletamo se več čustveno.

Bolj ko poznamo svoj notranji svet, bolj vstopamo v svojo moč. Postajamo suvereni. Vedno bolj prepoznavamo svoje avtentične arhetipe. Pojavijo se umetnica, kraljica, svečenica, bojevnica, magična kreatorka in še številne druge, ki nas v čisti srčni energiji podprejo na naši življenjski poti.

Vabim vas na pot odkrivanja svojih arhetipov z vso nežnostjo do sebe.

Tekst: Angelja Kjara Surca je raziskovalka, avtorica in intuitivna arhetipska svetovalka.

Več o arhetipih si poglejte v knjigi, ki jo lahko naročite tudi tukaj.

Preberite tudi: 

• TAROT: Nasvet kart, ki ga potrebujete v DECEMBRU

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord