Šentjurčanka Živa Voga in Mariborčan Saša Rojak sta mlad in kreativen par, ki ustvarja čudovite, unikatne punčke iz blaga, imenovane Dorimu. Vsaka ima svoj značaj, svojo dušo.
Živa in Saša sta po poklicu prevajalca. Po študiju na graški univerzi sta ostala v Gradcu in tam začela svojo poklicno pot, ki se je leta 2009 mavrično obarvala – od takrat sta prevajalca in ustvarjalca sveta Dorimu.
S svojimi ročno izdelanimi mehkimi skulpturami sodelujeta na različnih dobrodelnih akcijah, Živa pa je izdala tudi knjigo, Zgodbo o mali Dorimu.
Kdo so pravzaprav vajini mavrični prijatelji?
Živa: Zdaj jih je res že veliko. Vse punčke in vsi fantki Dorimu, vse čarobne bube, ki lezejo po Dorimu svetu in smo jih poimenovali Dorilonce, nežne libele, ki najraje posedajo na broškah Dorimu Inspiration, in seveda vsi mavrični prijatelji, ki nama tako in drugače stojijo ob strani.
Je otroški svet mavričnih bitij brezskrbno, varno okolje za vajino ustvarjanje?
Saša: Zanimivo, da ob mavričnem svetu večina ljudi pomisli na otroški svet. Svet Dorimu ni otroški svet. Je svet za vse, ki upajo v svoje življenje spustiti pravljičnost, čarobnost, mavričnost.
Živa: Tudi Dorimu punčke skoraj niso več igrače. Že prva in najpomembnejša punčka, torej punčka z imenom Dorimu, ni bila izdelana kot igrača, saj sem jo skupaj z zgodbo podarila mami za rojstni dan – kot edinstveno darilo.
In tako nekako je ostalo – največ punčk gre iz sveta Dorimu k 'odraslim otrokom'. Ravno zato bi lahko rekla, da je ta svet varen za najino ustvarjanje. Če bi morala ustvarjati samo za otroke in živeti v otroškem svetu, bi se počutila precej omejeno.
Kako nastane ideja za novo Dorimu punčko, fantka?
Živa: Včasih se ideja utrne sredi noči, ko te v sanjah obišče kakšen prikupen obrazek z razmršenimi lasmi in hlačami na naramnice.
Včasih se punčka razvija kar med samo izdelavo, brez predhodne zamisli o njeni končni podobi. Veliko idej pa je preprosto treba samo uresničiti, saj imajo ljudje, ki punčke naročajo, precej natančne predstave o tem, kakšne naj bodo.
Koliko punčk sta že izdelala?
Saša: Do danes je nastalo že približno 150 punčk, ki so odpotovale na vse konce sveta – v Ameriko, Kanado, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Belgijo, Italijo, Malezijo, Egipt, na Dansko, Hrvaško. Zelo sva vesela, da jih je veliko ostalo tudi v Sloveniji!
Ali moraš biti za to malo poseben? Talentiran? Umetniški? Otročji?
Saša: Poseben? Morda. A ne bolj kot tisti, ki imajo najine punčke in so del Dorimu sveta. Talentiran? Prej bi rekel ročno spreten. Umetniški? Za izdelovanje igrač bi to lahko bilo prej slabo, a za izdelovanje mehkih skulptur, kot so punčke Dorimu, je to zelo dobrodošlo. Otročji? Malo že. Pa tudi odprt, predvsem pa srčen.
Koliko časa traja od ideje do končne podobe?
Živa: Odvisno od tega, kakšna punčka nastaja. Izdelava punčke serije Creativa ali ART, pri katerih je edinstvenost še toliko bolj poudarjena, traja seveda veliko dlje, kot izdelava punčke s preprostim krilcem.
Ko je punčka končana, morava izdelati še stojalo, knjižico, punčki je treba urediti pričesko ... Če punčka potuje po pošti, jo je treba primerno pripraviti na pot, narediti lep paketek, odtisniti Dorimu pečat ...
Kako jim dajeta imena, kako dobijo značaj in ne nazadnje dušo?
Živa: Punčke poimenujeva, če ljudje to želijo – navadno imena zanje izberejo kar sami. Če punčka ne nastane po naročilu, dobi ime glede na energijo, ki jo izžareva, in značaj, ki se izoblikuje med izdelavo.
Ko se punčka prvič nasmeji, torej ko ji izdelam usta, že vem, ali bo sramežljiva, odločna, nagajiva ... Oblačilca značaj sicer poudarijo, a odločilen je izraz na obrazku.
Kako jim vdahneva dušo?
To je skrivnost, ki je ne smem razkriti, saj se zato punčke Dorimu razlikujejo od drugih. Lahko vam zaupam le, da potrebuješ dober ščepec čarobnega mavričnega prahu ...
Človek se zagotovo med delom in ustvarjanjem lika naveže na določeno punčko. Ali se je potemtakem težko ločevati od punčk?
Živa: Na začetku je bilo težko, a vedno znova se je izkazalo, da punčke naročajo dobri, srčni ljudje, ki v njih vidijo veliko več kot le igrače in prisegajo na ekskluzivnost ter ročno delo. Zelo sva vesela, ko nama ljudje pošljejo fotografije punčk in lahko vidiva, da so zares v dobrih domovih.
Ali se kdaj ustavi vajina ura, tako kot v mavričnem svetu?
Saša: Ne, ustavi se ne, a mala Dorimu jo včasih malce upočasni ...
Sta tudi dobrodelna. Srčna zgodbica za malega bolnika ....
Živa: Zelo rada pomagava. S punčkami Dorimu se pravzaprav že od začetka udeležujeva dobrodelnih akcij in dogodkov.
Svet Dorimu širita. Broške, knjiga, čarobne bube Dorilonce ... Lahko pričakujemo še kaj?
Živa: Punčkam so se v Dorimu svetu res pridružile libele, ki prebivajo na broškah Dorimu Inspiration, in čarobne bube Dorilonce, a glavni izdelek znamke Dorimu so še vedno punčke, ki so na voljo v različnih serijah. Izšla je tudi Dorimu knjiga, Zgodba o mali Dorimu.
Kakšna je Zgodba o mali Dorimu?
Živa: Zgodba o mali Dorimu, ki je februarja zmagala na literarnem natečaju, je pravljica za odrasle, a nedvomno bo doživetje tudi za otroke, saj jo spremljajo mavrične ilustracije Mojce Sekulič Fo.
Je zgodba za vse, ki znajo videti svet v svetlih barvah in verjamejo v moč mavričnih bitij. Je rdeča kot makov cvet, dišeče oranžna, sončno rumena, prekrasno zelena, morsko modra in navdihujoče vijoličasta ...
Vsi, ki jo boste prebrali, boste končno izvedeli, kdaj vas obišče Zlata vila, in ugotovili, zakaj vse ure v svetu male Dorimu stojijo.
Kaj pa klub oboževalcev, zbirateljev punčk? Imata tudi vidva kaj takega?
Saša: Odkar sva se z Dorimu punčkami pridružila Facebooku, se nama je pridružilo dobrih tisoč ljubiteljev punčk in ročnega dela, ki spremljajo dogajanje v svetu Dorimu in se veselijo vsake nove objave. Sva tudi člana nemškega foruma zbirateljev punčk. Upava, da bova v svoj svet priklicala še veliko novih oboževalcev – kdo ve, morda pa skupaj ustanovimo Dorimu univerzum!
Posvojila sta tudi kosmatega prijatelja? Brez njega ne gresta nikamor?
Živa: Ja, že tri leta je minilo, odkar sva na cesti našla najino belo pošast – vso umazano, prestrašeno, tako zelo ubogo ... Z veliko ljubezni in potrpežljivosti se je Teddy razvil v krasnega psička, ki je z nama vedno in povsod.
Napisala: Marija Kač, fotografije: arhiv Dorimu
