Ljudem, ki se jih tesnoba, anksioznost, napadi panike in obsesivne misli lotevajo občasno, v življenju ni lahko. Kaj šele, če so ta občutja pogosto prisotna! Objektivna razmerja je skoraj nemogoče določiti, saj so za vsakogar najhujša težava prav njegovi strahovi, a v sodobnem svetu in načinu življenja, ki ga ta narekuje, je lahko strah pred vožnjo ena najhujših tovrstnih težav. Vehofobija oziroma njeni simptomi lahko namreč vodijo ne le v negotovost in pomanjkanje samozavesti, temveč na cesti v nepredvidljive in skrajno nevarne situacije. V Šoli vožnje B&B vam svetujemo, kako jih lahko obvladate.
Strah pred vožnjo se lahko pojavi v zelo specifičnih situacijah, kot je na primer vožnja po avtocesti ali skozi predor, ob prepadnih pobočjih ..., lahko pa se zaradi zmanjšane samopodobe strah pred vožnjo izrazi z odporom, da bi za volan sploh sedli. Vzrokov za strah pred vožnjo je več, običajno pa je strah povezan s kakšno neprijetno ali celo travmatično cestno izkušnjo, npr. prometno nesrečo.
Ne zanikajmo strahov, soočimo se z njimi
Zanikanje strahu pred vožnjo je vedno slabše kot soočenje z njim. Če obvladamo nekaj sprostitvenih tehnik, se nam lahko stanje toliko izboljša, da bomo sčasoma brez odpora sedli za volan in prevzeli nadzor nad svojim življenjem. Za začetek je pomembno, da si v vozilu ustvarite mirno in udobno sedenje. Večkrat sedite v avtomobil, tudi ko ne vozite, in se poskusite navaditi na notranjost avtomobila. Ta naj bo čista, s čim manj motečimi predmeti. Ob tem poslušajte glasbo, ki v vas vzbuja ugodje.
Poskusite s poglobljenim, počasnim dihanjem. Vdihnite skozi nos tako globoko, kot vam dopuščajo pljuča, za nekaj trenutkov zadržite in nato izdihnite skozi priprta usta, pri čemer čutite, kako se sprošča celo telo. Nato nadaljujte z nadzorovanim sproščanjem mišic, in sicer z napenjanjem in s sproščanjem v nizih. Za 7–10 sekund močno stisnite pesti, nato pa za 14–20 sekund mišice povsem sprostite. Morda boste kmalu začutili, kako napetost zapušča vaše telo.
Govorite si pozitivna sporočila, ki vas bodo dodatno pomirila in »normalizirala« vašo prisotnost v vozilu. Recite si na primer: »Vozim pazljivo in upoštevam omejitve hitrosti. Na ta način vozim varno.« Ali pa: »To vožnjo sem pazljivo načrtoval(a). Vem, kam grem, in kdaj približno moram zamenjati vozni pas ter kdaj in kje zaviti.«
Izdelajte si individualno lestvico strahu, od stanja popolne sproščenosti do paničnega napada. Vsakemu stanju poskusite pripisati čim bolj ustrezno stanje duha in sprememb v telesu. Na ta način se lahko vnaprej pripravite na vnovičen pojav strahu in se med vožnjo izognete morebitnemu napadu panike, da se ustavite in umirite, še preden se začne.
Prevzemite nadzor
Soočite se s svojimi strahovi tako, da jih zapišete. Če boste strahove ubesedili, konkretizirali in jih razvrstili po pomembnosti, se boste z njimi lažje soočili v nadzorovani situaciji. Sčasoma boste na ta način strahove nadzirali. Če ste strahove razvrstili, jih lahko od najmanjšega do najhujšega poskusite predelati. Prva stopnja bi npr. lahko bila zgolj ta, da doma v roki držite avtomobilske ključe, zadnja pa, da se za toliko in toliko kilometrov odpeljete na vožnjo po avtocesti, kjer počasi in povsem nadzorovano menjujete pasove ter uporabite izvoze in uvoze nanjo.
Preden sedete za volan, ste lahko morda večkrat sopotnik. Najprej ob nekom, ki mu povsem zaupate, kasneje morda tudi ob kom, ki ga nimate za tako dobrega voznika. Če še nimate vozniškega izpita, lahko za nekaj voženj prisedete tudi k zanesljivim inštruktorjem v Šoli vožnje B&B in se z njihovo pomočjo soočite s strahovi.
Sicer pa ob hujših stanjih, napadih panike in anksioznosti, celo depresijah, poiščite medicinsko pomoč oziroma pomoč terapevta. Pri čemer se zavedajte, da si boste morali tudi v tem primeru znati pomagati sami.
