Občutek tesnobe je lahko resnično neprijeten, a je hkrati popolnoma običajen.
Vsak tesnobni občutek še ne pomeni anksiozne motnje
Ameriška psihiatrična zveza anksioznost opredeljuje kot »stanje, ki ga zaznamujejo napetost, zaskrbljenost in telesne spremembe, kot je povišan krvni tlak«.
Po drugi strani pa je občutek tesnobe neprijeten, a povsem običajen. Dejstvo, da je neprijeten, še ne pomeni, da gre za bolezen, ki jo je treba zdraviti.
Temeljne razlike med tesnobnim občutkom in anksiozno motnjo
Osnovna razlika med občasnim občutkom tesnobe in anksiozno motnjo je v obsegu disfunkcije in stiske, ki ju povzročata. Generalizirana anksiozna motnja, ena najpogostejših diagnoz, je zaznamovana s trajno, pretirano in nerealno zaskrbljenostjo glede vsakdanjih stvari.
Ta skrb je lahko večplastna, na primer glede financ, družine, bližnjih, zdravja in prihodnosti. Je pretirana in težko obvladljiva, pogosto pa jo spremljajo tudi nespecifični psihološki in telesni simptomi.
Simptomi generalizirane anksiozne motnje
Diagnostična merila v Priročniku za duševne motnje (DSM-5), »bibliji« psihiatrije, vključujejo naslednje:
- pretirana anksioznost in zaskrbljenost vsaj šest mesecev,
- težave pri obvladovanju skrbi,
- anksioznost je povezana z vsaj tremi od naslednjih simptomov vsaj 6 mesecev:
- nemir, občutek povečane napetosti ali živčnosti,
- hitra utrujenost,
- težave pri koncentraciji, prazen um, razdražljivost,
- napetost v mišicah,
- motnje spanja,
- razdražljivost,
- anksioznost povzroča hudo stisko ali oviro na družabnem in poklicnem področju,
- anksioznost ni povezana z nobenim fizičnim vzrokom.
Anksioznost je v nekaterih okoliščinah lahko koristna
Preprosto povedano, občasen občutek tesnobe zaradi stresne situacije v življenju še ne pomeni, da imate anksiozno motnjo.
Visoka raven anksioznosti je namreč lahko primerna in celo koristna v določenih okoliščinah. Na primer odhod na fakulteto, menjava službe ali konec zveze vas lahko napolnijo s strahom, vendar to še ne pomeni, da gre za patološko stanje.
Obstaja veliko dokazov, da nam lahko anksioznost v določenih primerih koristi. Morda vas motivira, da se dobro pripravite na izpit, ali vas opomni, da preverite baterijo na požarnem alarmu.
Anksioznost ni »popolnoma slaba«, odsotnost anksioznosti pa ni »popolnoma dobra«
Na žalost se trenutna razprava o anksioznosti v vseh oblikah osredotoča na to, da jo je treba zmanjšati, se ji izogibati in zdraviti. S patologizacijo anksioznosti pa zamujamo tudi priložnost za učenje in morebitno rast iz nje.
Povzeto po Psychologytoday.com
Preberite tudi:
- 3 različne vrste TESNOBE
- Tesnoba: "Kdaj bodo umrli moji ljubljeni, ali bom zbolel, bo partner spoznal koga boljšega?"
