Sodeč po najnovejši raziskavi, ne prav velikokrat. Nauk: nima smisla dopuščati, da pretirana zaskrbljenost usmerja in nadzira vaše življenje.
Znanstveniki iz Penn State univerze so izbrali 29 študentov in študentk, ki trpijo za GAD (generalizirana anksiozna motnja; značilnost so med drugim težave s koncentracijo in s spancem) in jih povabili, naj štirikrat na dan na list papirja zapišejo vse velike in tudi bolj nedolžne skrbi, ki jim zaposlujejo um. Udeleženci raziskave so po enem mesecu skupaj z znanstveniki preverili, katere stvari, ki so jih skrbele, so se dejansko uresničile.
Skrbi so razdelili v dve rubriki, na pogladi možnosti za preverjanje uresničljivosti.
Na primer:
»Jutri bom padel na testu,« je bila lahko preverljiva skrb, medtem ko »Slej ko prej bom verjetno dobil raka,« ni bila. Večina udeležencev je dnevno navedla po 3 do 4 preverljive skrbi.
Rezultati?
91% skrbi se ni udejanjilo! Pri preostalih 9 procentih pa razplet ni bil tako dramatičen, kot so ga osebe pričakovale. Znanstveniki so ugotovili, da se povprečno enemu od štirih udeležencev ni materializirala niti ena ob skrbi. Kaj ni to navdihujoče?
Ne pustimo, da nas nadzira um
Naš um je naravnan tako, da pričakuje najslabše. Lahko ga poskusimo natrenirati, da bo negativne misli obrnil v pozitivne. Pri ljudeh, ki trpijo za anksiozno motnjo to terja več prizadevanj, ni pa nemogoče. Če si skrbi zapišejo na papir, s tem že vsaj malo omilijo njihov domet oziroma vpliv na procesiranje vsakodnevnih dogodkov.
Kompulzivna zaskrbljenost prav nikomur ne koristi, četudi je za mnoge način življenja. Res, da nam skrbi včasih pomagajo pri zaznavanju nevarnih situacij in groženj, da nas lahko obvarujejo pred slabim, toda v večini primerov nas samo vznemirjajo po nepotrebnem.
Počasi lahko skrbi spremenimo v pozitivne misli. Počasi, a vztrajno...
VH, Vir: Psychology Today
Preberite še: 4 načini za preganjanje anksioznosti
ali pa
Bolj ko nas skrbi, več negativnosti bomo privabili
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
