V človeški zgodovini še ni bilo hrupnejše dobe (5 načinov, da utihnemo)

Tu je nadloga iz pisarne, ki pokvari vsak ponedeljek z razpredanjem o vseh izjemno nezanimivih stvareh, ki jih je počela konec tedna. Tu je kreten na družabni večerji, ki se niti ne zaveda, kaj počne, in preglasi vse prisotne, medtem ko ti sanjarijo o tem, kako bi mu v kozarec modrega pinota podtaknili strup. Pa sosed, ki se sam povabi na obisk in vam kakšno uro pripoveduje zgodbe, ki ste jih že slišali, komik, ki blekne rasistično žaljivko in si s tem zapravi kariero, generalni direktor, ki ga zaradi nepremišljenega tvita obtožijo goljufije z vrednostnimi papirji.

Živimo v svetu, ki skorajda zahteva čvekanje

In bodimo iskreni, tudi večina nas preostalih je taka. Za to nismo krivi popolnoma sami. Živimo v svetu, ki čvekanje le ne spodbuja, temveč ga skorajda zahteva, in v katerem merimo uspeh glede na to, koliko pozornosti nam uspe vzbuditi: pridobiti milijon sledilcev na Twitterju, postati vplivnež na Instagramu, objaviti viralni posnetek, pripraviti predavanje TED.

Utapljamo se v podkastih, posnetkih na YouTubu, družabnih omrežjih, aplikacijah za dopisovanje, kabelski televiziji. Ali ste vedeli, da obstajata več kot dva milijona podkastov, ki imajo skupaj 48 milijonov epizod, od katerih jih ima polovica manj kot 26 prenosov? Ali da Američani vsako leto presedijo več kot milijardo sestankov, od katerih je le 11 odstotkov produktivnih, polovica pa čista izguba časa? Tvitamo zavoljo tvitanja, govorimo zavoljo govorjenja.

V vsej človeški zgodovini še ni bilo hrupnejše dobe

Naše telo ni narejeno za tako nenehno sprejemanje dražljajev iz okolja, zato to škodi našim možganom – dobesedno jim povzroča okvare – in nam preobremenjuje obtočila. Zaradi tega smo našpičeni, jezni, prepojeni s kortizolom in nekoliko čudaški. Da se lahko odpravimo na pot okrevanja, se moramo najprej rešiti iz tornada hrupa.

Če se naučimo utihniti, pa ne bomo izboljšali le svojega življenja, temveč tudi življenje ljudi okoli nas – naših otrok, zakonskih partnerjev, prijateljev in sodelavcev. Širše gledano lahko ves svet postane boljši, če vsi le malo znižamo glasnost.

5 načinov, da utihnemo

Biti tiho bi moralo biti nekaj najlažjega na svetu. Za to ni treba storiti popolnoma nič, kajne? No, v resnici se moramo močno zbrati, če ne želimo govoriti. To je najbrž težje od govorjenja. Trik je v tem, da začnete postopoma. Ne spremenite ene velike stvari, temveč veliko manjših.

Darilo za Sensa bralce: Brezplačen priročnik s skrivnostmi tradicionalne kitajske medicine

1. Kadar je to mogoče, ne recite ničesar

Will Rogers, komik z začetka dvajsetega stoletja, je nekoč dejal, da nikoli ne smemo zamuditi dobre priložnosti, da utihnemo. Presenetilo vas bo, koliko je takih dobrih priložnosti. Zamislite si, da so besede denar, in jih preudarno zapravljajte.

2. Usvojite moč premora

Vdihnite. Počakajte. Dovolite drugi osebi, da predela, kar ste pravkar rekli. Naučite se izkoristiti moč premora.

• >>Naučite se POSLUŠATI drugega (piše Javor Škerlj Vogelnik)

3. Ne uporabljajte družabnih omrežij

Najboljši prijatelj čezmernega govorjenja je čezmerno tvitanje, pasti katerega se je skoraj nemogoče izogniti. Spletna okolja, kot sta Facebook in Twitter, so zasnovana tako, da vas zasvojijo. Če se jim ne morete povsem odpovedati, vsaj močno zmanjšajte njihovo uporabo.

4. Iščite tišino

Hrup nam škodi. Dobesedno. Zaradi preobilja informacij smo nenehno razdraženi in čezmerno stimulirani, kar povzroča zdravstvene težave in nam lahko celo skrajša življenje. Odmaknite se. Odklopite. Preživljajte čas brez telefona. Ne govorite, ne berite, ne glejte, ne poslušajte. Če privoščite svojim možganom počitek, lahko to obudi vašo ustvarjalnost, obenem pa lahko postanete bolj zdravi in produktivni. Raziskave kažejo, da lahko tišina celo spodbudi nastajanje novih možganskih celic.

5. Naučite se poslušati

Biti izvrsten poslušalec v poslovnem svetu velja za tako pomembno veščino, da se izvršni direktorji udeležujejo prav temu namenjenih urjenj. Zahtevno je, saj poslušanje ne bi smelo biti pasivna dejavnost, temveč aktivna. Ne gre le za to, da nekoga slišimo; med aktivnim poslušanjem moramo odmisliti vse drugo in biti izjemno pozorni na to, kar druga oseba govori. Ljudi prav nič ne osreči bolj kot občutek, da jih nekdo resnično vidi in sliši.

Povzeto po knjigi Za božjo voljo, utihnite

Preberite tudi:

• Vesna Neferamis: »Tišina moja, pridi, da se ogrnem vate«
• 13 duhovnih lekcij za dosego notranjega miru

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja