Tukaj sem, da se spomnim, kdo sem, in da v resnici in polno zaživim.
Kdo sem jaz?
Če želimo postati uspešni ustvarjalci svojega življenja, je treba zavestno razvijati zavest o sebi, občasno, naključno srečanje z našo resnično naravo pač ne bo dovolj. In ko boste naslednjič doživljali trenutke, o katerih govorim, se poskušajte spomniti in zapomniti. To doživetje … Na ta način boste v sebi vedno imeli opomnik, ki vas bo prebujal iz vašega vsakdanjega spanca in vas vedno znova spominjal, da ste tu pravzaprav zato, da se spomnite, kdo v resnici ste, in to tudi zaživite. V tem trenutku nas je večina kot tisti ljudje, ki pridejo v trgovino, a pozabijo, po kaj so prišli …
Potem pa nezavedno polnijo voziček s stvarmi, ki jih pravzaprav ne potrebujejo. Da, tako nas v tem trenutku večina od nas živi – svoje življenje polnimo z vsebinami, ki nas pravzaprav zadovoljijo samo hipno. In ker ne najdemo listka, na katerega smo zapisali, po kaj smo na ta planet, v to obliko bivanja pravzaprav prišli, se v takem nepotrebnem polnjenju naših vozičkov in zapravljanju našega duhovnega denarja (energije) za nekaj, kar nas pravzaprav ne zadovoljuje, ne čutimo izpolnjene. In tako večini od nas mine vse življenje – ne da bi se spomnili in ozavestili, po kaj smo pravzaprav prišli … Še več, pozabili smo celo, kdo smo, kdo je pravzaprav tisti, ki potiska in polni voziček, kdo je tisti, ki na koncu, na blagajni plačuje …
A vse le ni tako tragično, časi se spreminjajo, zavest raste in s tem tudi naša želja spomniti se, kdo v resnici smo. In prav frustracija, ki jo doživljamo, ko nismo zadovoljni z življenjem, je lahko močen poriv za prebujanje. Ko preizkusimo vsa živila in izdelke v supermarketu našega življenja, ali ko brezglavo hitimo skozi vesoljno trgovino, ne da bi v resnici vedeli, po kaj smo prišli … vse to imamo možnost preseči, se ustaviti, se ozemljiti v resnične sebe in v zdaj ... in polno zaživeti. Ustvarjati in doživeti svoj razcvet in resnično manifestacijo nas samih – našo samorealizacijo.
Torej, ne bo odveč, pa čeprav se morda v tem trenutku sliši smešno in preprosto, skoraj preveč preprosto, da si na vidno mesto ali pa na več vidnih mest prilepimo naš opomnik, ki se glasi nekako takole:
Tukaj sem, da se spomnim, kdo sem, in da v resnici in polno zaživim.
Vedeti, kdo sem, imeti izkušnjo sebe, jo izkušati, jo živeti … pravzaprav biti moj resnični jaz, to je tista osnova, temelj, najpomembnejša stvar, ki jo večina sodobne manifestacijske literature, ki obljublja hitre rezultate in sanjsko, hollywoodsko življenje v nekaj mesecih, pozabi. Ustvarjalec mora biti polno prisoten – to je tisti, ki prosi, moli, naroča, sprejema, deluje in potem uživa v sadovih zavestnega ustvarjanja. Če je »ta nekdo« odsoten, lahko mirno pozabite na resnično ustvarjanje in čarobništvo. Morda vam tu in tam celo uspe manifestirati, pritegniti želeno … A saj veste, tudi slepa kura tu in tam zrno najde. In naša usoda ni živeti od naključnih zrn in drobtin. Naša usoda je živeti sebe in življenje polno – ves čas.
Dijana Tara Sever, www.re-lifeholisticretreat.com
