Vse, kar je resnično božansko, je v svoji naravi paradoksalno. Tako je tudi s srečo in manifestiranjem. Ne moremo biti srečni, če nismo opolnomočeni kreatorji svoje usode, in hkrati ne moremo biti kreatorji svoje usode, če nismo srečni.
Čas, v katerem živimo, nas kliče k sprejemanju odgovornosti nad dogajanjem v našem življenju. In prav je tako. Pomikamo se skozi naslednjo evolucijsko stopnjo človeka – k dvigu ravni zavesti, spreminjanju pogleda na sebe, na življenje in svet, ki nas obdaja. Postajamo opolnomočena bitja, ki svojo usodo prevzemajo v svoje roke. Ena od pomembnih odlik, kvalitet novega, zavestnega človeka je tudi manifestiranje. Manifestiranje je proces oz. postopek ustvarjanja oziroma preklicevanja realnih okoliščin, materialnih dobrin, odnosov in čustvenih stanj, ki nam ustvarjajo ugodje. Vsi si želimo prijetnega, udobnega življenja, obilja, dobrih odnosov, vsi si želimo biti dobro, srečno. In če želimo doseči to kvaliteto našega življenja, je sposobnost manifestiranja nujen del naše zgodbe.
Vse, kar je resnično božansko, je v svoji naravi paradoksalno. Tako je tudi s srečo in manifestiranjem. Ne moremo biti srečni, če nismo opolnomočeni kreatorji svoje usode, in hkrati ne moremo biti kreatorji svoje usode, če nismo srečni. Namen serije člankov, s katerimi začenjamo danes pomagati razumeti ta božanski paradoks in osvetliti vse tiste manjkajoče člene, ki nas kljub vsem prebranim knjigam, obiskanim tečajem in delavnicam, vizualiziranju, afirmiranju, vsem znanju in razumevanju, večkratnem gledanju filma The Secret, sledenju različnim večtedenskim programom, receptom, vzorcem niso pripeljala do želenih rezultatov.
Sama sem se z idejo ustvarjanja življenja po svojih željah srečala pred 13 leti. Ves ta čas sem poskušala ustvarjati svoje življenje, včasih sem bila v tem uspešna, včasih ne, včasih so se dogajali večji in manjši čudeži kot po tekočem traku, včasih se mesece ni dogajalo nič. Če potegnem črto pod moje ustvarjalske podvige, lahko rečem, da sem kdaj imela dalj časa resničen, dobro ozemljen občutek oziroma so mi okoliščine potrjevale, da sem uspešna ustvarjalka, ki plava s tokom in ustvarja pomembna naključja in okoliščine, ki me peljejo k uresničitvi moje želje. Toda, velikokrat se je zdelo, da vedno znova pridem do določene toče in potem me nekako zmanjka, proces se ustavi in me potegne v obratno smer.
Pred nekaj časa sem se odločila prevzeti vajeti v svoje roke, odločila sem se, da bom nehala slediti receptom in sama raziskala to področje, ki me že od nekdaj močno privlači. Spomnim se, da že kot otrok nikakor nisem mogla razumeti koncepta »nimamo«, ki mi ga je vedno znova poskušala vcepiti moja mama, ko sem na primer na vsak način hotela bonbone ali pa »Jolly« barvice, ki so bile v tistem času res nekaj posebnega. Nikakor nisem mogla razumeti in v resnici globoko notranje ne razumem še danes, kako je mogoče nečesa ne imeti. Nekje v moji zavesti je bil že kot otroku – in ta del še vedno močno živi z mano jasno, da nekaj takega, kot je »ni«, ne obstaja.
Že kot otrok sem vedela, da vse enostavno JE. Vse, kar obstaja v našem umu kot ideja – v mojem primeru selitev bonbonov s police v trgovini v moj žep in »imetje« Jolly barvic v moji šolski torbi, ta realnost je obstajala in jaz sem jo močno doživljala. Žal to ni bila realnost mojim staršem, ki so živeli takrat povprečno delavsko življenje, s plačo, krediti in gradnjo hiše. Torej, moja notranja ustvarjalka, ki je enostavno vedela, da vse JE, je morala počakati na odraslo življenje, da bi zaživela svojo resnično naravo. In tako ni samo z mano, ta ista ustvarjalna narava je del nas vseh, nekaj tako vsakdanjega kot dihanje. Le spomniti se je treba …
Literatura na temo manifestacije je vse pogostejša, kar je odlično. V poplavi nasvetov, kako ustvarjati življenje po naših željah, vsak najde nekaj zase. Vendar, če smo iskreni, če pogledamo svoje življenja in življenja ljudi, ki jih poznamo, ali resnično živimo svoj potencial manifestiranja? Ali v resnici živimo pravljico in lahkotnost, ki jo ta literatura obljublja? Predvsem iz Amerike prihaja morje receptov, bolj ali manj navdihujočih zgodb in načinov ustvarjanja. Veliko jih bazira na energiji oziroma vibraciji prepričevanja. In prepričevanje drugega nikoli ne more biti dolgoročno in resnično uspešno. Če želimo nekomu predati izkušnjo manifestiranja ali katero koli drugo vedenje, je osebna izkušnja tisto, kar največ šteje. Torej, pokazati načine, ustvariti okoliščine, da bo človek opisano tudi resnično doživel v sebi, kot svojo realno izkušnjo in stanje svojega bitja.
In po mojem mnjenju večina novodobne kreacijske literature zgreši prav tu – pravila manifestiranja razlaga na površnem umskem nivoju, ne da bi človeku dala orodja oz. načine za resnično ponotranjenje kreacijskega procesa – procesa ustvarjanja. Osnova vsakega uspešnega manifestiranja je doseči stanje opolnomočenega ustvarjalca oziroma ustvarjalke. Da bi dosegli to stanje, pa so potrebni določeni premiki v doživljanju sebe, v našem čustvenem, umskem, duhovnem in čisto fizičnem smislu.
Da pa bi postali zavestni ustvarjalci in ustvarjalke moramo najprej razviti močno zavest O SEBI. In tukaj večina sistemov in receptov za manifestiranje zgreši. Če želimo ustvarjati, moramo biti POLNO PRISOTNI, zavestni SEBE v TUKAJ IN ZDAJ.
V mislih imam resnične nas, naše resnično bistvo, ne naš ego. V nasprotnem se lahko zgubimo v vorteksu naših želja in zunanjih dogodkov, ne da bi v resnici vedeli, kdo in kaj ustvarja. Torej, spoznati se je potrebno z ustvarjalcem v nas, ga opolnomočiti, dovoliti mu živeti. V nasprotnem bo vesolje celo lahko uresničilo našo željo, a ko jo bo želelo dostaviti, mi ne bomo prisotni! Ne bo nikogar, ki bi manifestacijo sprejel, odprl vrata, podpisal božanskemu poštarju, da je prejel paket, odprl darilo kot zvedavi otrok in v njem užival.
Pred leti sem slišala anekdoto o dveh slovenskih igralcih. Eden je obiskal drugega, in ker ga ni bilo doma, mu je na vratih pustil sporočilo: »Bil sem pri tebi, toda tebe ni bilo pri sebi.« Nekako tako se nam dogaja tudi v življenju. Naročamo in sporočamo vesolju najrazličnejše pakete, ko pa pride dostava, nas enostavno ni pri sebi. Večino našega življenja smo žal neprisebni, zgubljeni v toku naših neprenehnih misli, v viharju čustev, v površinskosti našega zunanjega, fizičnega življenja. Naša resnična duhovna narava je za veliko večino od nas samo duhovna ideja razsvetljenega guruja ali pa duhovne knjige. Resnična izkušnja je prej ko ne redkost. In če nam že uspe s pomočjo meditacije ali na kakršen koli drug način ugledati, začutiti, ali najbolje, postati resnični mi sami, že v naslednjem trenutku na izkustvo pozabimo in spet smo ujeti v staro površnost uma.
Kot rečeno, moje pisanje je plod mojih lastnih izkušenj in raziskovanj, je odgovor na vsa moja vprašanja v smislu »zakaj pa pri meni to ne deluje« Kot rečeno, pred nekaj časa sem se odločila stvari vzeti v svoje roke (beri prevzeti odgovornost) in iznajti načine, ki v resnici delujejo. Prepustila sem se notranjemu vodstvu ter dogajanju in pred vami so na enem mestu zbrana vsa moja odkritja, ki bodo, upam, tudi vam pomagala osvetliti tisti »zakaj pa meni to ne uspeva«. Ne želim si, da bi bila tale knjiga naslednji recept o manifestaciji – recepti imajo eno slabo lastnost, po njih samo ponavljamo, ne da bi sami raziskovali in se sočasno razvijali.
Želim si, da bi vam pomagala osvetliti manjkajoče dele in odgovoriti na že omenjeno vprašanje in vam pomagala najti osebni manifestacijski način oz. osebni recept, ki bo morda še boljši, še enostavnejši in še popolnejši od tistega, ki ga je predpisal (duhovni) zdravnik. Predvsem pa bo osebno – naš! In samo tak lahko za vas resnično deluje! To tudi razloži, zakaj mnogo res uspešnih manifestatorjev razvijejo recept, ga delijo z množicami in pri večini ta način ne deluje. Če bi vsi do sedaj zapisani in opisani recepti delovali, bi bil ta planet v tem trenutku že mnogo srečnejši prostor za večino od nas. Recepture ustvarjajo slepo sledenje in rutino. In povsod, kjer se pojavi rutina, izgine resnično življenje. In ustvarjanje je prav to – resnično življenje.
Torej, obstajajo določena pravila in pogoji, da zaživimo svojega notranjega ustvarjalca oziroma ustvarjalko. A vsak od nas je v svoji čarobnosti unikaten in poseben, vsak od nas ima svoj prav poseben način držanja svoje čarobne palice, svoje posebne prijeme in zamaha, ki so zapisani globoko v naši duši. In namen teh člankov je, da nam vsem skupaj pomaga najti, osvetliti te samo naše načine. Nas narediti avtentične in opolnomočene, najprej ljudi, nato ustvarjalke in ustvarjalce. Dobrodošli na potovanju …
Dijana Tara Sever, www.re-lifeholisticretreat.com
Avtorica članka je soavtorica programa 2. aktivnega DETOX vikenda v hotelu Kempinski v Savudriji
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
