Osupljiva kompleksnost in lepota vesolja ne moreta biti sad naključja. Zakoni vesolja odražajo visoko inteligenco, ki se lahko udejanja le preko visoko razvitih, inteligentnih bitij. Tudi človeško telo je 'mikrovesolje' z milijardami celic, ki zbrane v organe in sisteme inteligentno delujejo pod vodstvom notranje inteligence.
Kozmični objekti, ki so na prvi pogled le ogromne gmote kamenja ali plinov, so živa fizična telesa kozmičnih bitij. To so visoko zavestna živa bitja z močno inteligenco, po zaslugi katerih se lahko razvija množica drugih, manj razvitih živih bitij – vključno s človekom, ki jih gojijo na svoji povrhnjici. Čeprav so njihovi paraziti, z njimi poteka nekakšna simbioza. Z dvigovanjem zavesti posameznih bitij na kozmičnem objektu se krepi zavest celotnega planetarnega bitja.
Čeprav si tega ne znamo predstavljati, so ogromna fizična telesa sonc dom najrazvitejših bitij, ki po moči zavedanja in sposobnostih prekašajo planetarne brate in sestre. Kozmičnim upraviteljem sonc zagotovo ni težko ustvarjati trikov in iluzij, s katerimi zaščitijo svoja domovanja pred nezaželenimi vsiljivci. Zunanja negostoljubnost njihovih bivališč – razbeljena površina in visoka radiacija – so nedvomno učinkoviti dejavniki, ki odvračajo nepovabljene. Na Zemlji člani Belega Bratstva bivajo visoko v negostoljubni Himalaji, v ekstremnih klimatskih pogojih, ki jih navadni Zemljani preprosto ne prenesejo.
Kozmični razvoj poteka na dveh odsekih skale; en segment predstavlja razvoj bitij mikrokozmosa v mineralnem, rastlinskem, živalskem in človeškem kraljestvu, drug segment pa razvoj kozmičnih bitij, ki jih vidimo kot nebesna telesa. Tu poteka razvoj podobno kot na mikro skali: ko planet doseže vrhunec svoje razvitosti, se preobrazi v sonce; sonca pa svoj razvoj nadaljujejo kot galaksije.
Jupiter je denimo v našem sončnem sistemu zrel planet, ki je na pragu preobrazbe v sonce. Poenostavljeno bi torej lahko rekli, da se tudi pri kozmičnih bitjih odvija nekakšen proces reinkarnacije. Lune predstavljajo kozmične ostanke nebesnih struktur in teles, ki so v predhodni fazi razvoja doživele razcvet in zaton. O tem in še marsičem je Rudolf Steiner obširno spregovoril v svoji knjigi Janezov evangelij.
Tako Rudolf Steiner kot Samael Aun Weor nam z odstiranjem duhovne narave stvarnosti pomagata odstirati celovitejše razumevanje stvarstva in človeka. Slednji denimo pravi, da so si po zasnovi in konstituciji vse človeške rase v vesolju podobne, prav tako pa so si podobna tudi kozmična bitja in nebesni objekti posameznih vesolij.
Ljudje se med seboj ločijo po ravni zavesti, sonca pa po stopnji sevanja. Trdi, da sta svetloba in zavest mnogo bolj povezana, kot si predstavljamo. Ko se zavest krepi, svetloba raste in obratno. V vesolju lahko opažamo razvoj zavesti posameznih bitij na zelo različnih ravneh. Naloga vsakega vesolja in vsakega Bitja, od največjega sonca do nepomembne celice, je prebuditev zavesti.
Poleg fizičnega telesa ima človek še druga, duhovna telesa, med drugim astralno telo, ki ni iz fizične substance in ni podvrženo fizikalnim zakonom in vplivom. Z njim lahko, brez poznanih omejitev prostora in časa, potujemo po vesolju – kar počnemo v sanjah – in obiskujemo tudi takšne kraje, na katerih naše fizično telo ne bi preživelo niti sekunde. Učitelj Samael je Sonce večkrat obiskal. V nadaljevanju povzete njegove informacije so, kot navaja, plod njegovih lastnih opazovanj.
Zoran Železnikar, www.prisluhni.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
