Kaj se dogaja z našimi možgani med meditacijo?

Harvardska raziskava je pokazala, da meditacija umiri možgane in zmanjša procesiranje informacij. 

Večina možganskih centrov med meditacijo postane povsem neaktivnih.  (foto: Profimedia) Profimedia
28. 8. 2015

Skupina nevroznanstvenikov na Harvardu se je odločila raziskati koristi meditacije na možgansko valovanje in ugotoviti, kako učinkuje na čuječnost. Sara Lazar, vodja projekta, je zbrala 16 ljudi, ki so 8 tednov opravljali meditativni program, da bi ugotovila, ali lahko meditacija povzroči spremembe v življenjskem stilu in na možganih. 

Posamezniki so dobili 45-minutni voden meditacijski vadbeni program, ki so ga opravljali vsak dan. Prav tako so bili spodbujeni, da čimveč vsakodnevnih opravil opravijo s čim več čuječnosti. V povprečju so posamezniki 27 minut na dan preživeli v čuječnosti. 

Eno od najpomembnejših spoznanj je spoznanje, da možgani med meditacijo prenehajo procesirati toliko informacij. Beta valovanje, ki pomeni procesiranje informacij, se med meditacijo umiri, upočasni. Med raziskavo so posneli magnetno resonančne podobe možganov pred in po meditaciji. Te spremembe so videne kot spremembe barv na fotografiji.

Možgani pred in po meditaciji

Pred meditacijo so na podobah možganov vidne mnoge barve, kar pomeni, da je aktivnih mnogo možganskih centrov. Po meditaciji je barv manj, kar pomeni, da so možgani bolj umirjeni in da procesirajo manj podatkov

Kako meditacija vpliva na posamezne dele možganov?

Čelni reženj

To je najbolj razvit del možgan, ki je zadolžen za razumsko razmišljanje, načrtovanje, čustva in zavest o sebi. Med meditacijo se ta center izključi. 

Temenski reženj

Ta del možgan procesira čutne informacije o okolici, zadolžen je za prostorsko in časovno orientacijo. Med meditacijo se aktivnost v tem delu umiri. 

Talamus

Ta del je vratar čutov, našo pozornost osredotoča tako, da določene čutne podatke vnese globlje v možgane, druge pa blokira. Meditacija zmanjša vhodne informacije v tem centru. 

Srednji možgani

Ta del je nekakšen vhod v možgane, srepejma stimulacije in možgane ohranja pozorne, pripravljene na odziv. Meditacija vhodne signale/stimulacijo odvrača od tega dela. 

"Ta raziskava dokazuje, da so spremembe v možganski strukturi lahko razlog za nekatere od naštetih izboljšav in da bi se ljudje bolje počutili, če bi več časa preživeli v sproščanju," pravi dr. Sarah Lazar, vodja raziskave. 

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri