Nevroznanstveniki: Meditacija pomlajuje

Sara Lazar, nevroznanstvenica, ki deluje na medicinski šoli Harvard ter v Massachusetts bolnišnici, je testirala učinke meditacije na možgane. Kar je odkrila je presenetilo tudi njo: meditacija lahko resnično sprememni možgane.

Nevroznanstveniki: Meditacija pomlajuje (foto: profimedia) profimedia
4. 2. 2019

Sprva je menila, da gre pri meditaciji le za placebo efekte. Nato se je po doktoratu iz molekularne biologije poglobila v raziskovanje meditacije, kjer je znanost doslej že dokazala, da zmanjšuje stres, depresijo, zaskrbljenost, bolečino, nespečnost ter zviša pozornost in splošno kvaliteto življenja.

Meditacija poveča količino sivih snovi

Njena skupina pa se je odločila, da preuči vpliv na možgane. Pri prvi raziskavi so pod drobnogled vzeli skupino, ki že dlje časa meditira in kontrolno skupino. Ugotovili so, da so imeli tisti, ki že dlje časa meditirajo, večjo količino sive snovi v zvočnem in senzoričnem predelu možganov. Prav tako so odkrili več sivih snovi v sprednjem korteksu, ki je povezan s spominom in sprejemanjem odločitev. Siva snov oziroma sivina je vrhnja plast možganov, ki igra ključno vlogo pri spominjanju, pozornosti, zaznavanju, mišljenju, govoru in zavedanju.

Ko meditiramo smo namreč bolj zavestni, imamo pozornost na dihanju, na zvokih, na sedanjem trenutku in čutila delujejo povečano.

Meditacija pomlajuje

Dokazano je, da se naš korteks oža, ko se staramo -  zato starejši težje razumejo ali si zapomnijo stvari. V tej raziskavi pa so ugotovili, da imajo 50-letne osebe, ki redno meditirajo, enaka števila sivih snovi kot 25-letniki.

Predpostavili so, da je to zato, ker so imeli 50-letniki morda že prej več sivih snovi in naredili naslednjo raziskavo.

Tokrat so vzeli pod drobnogled skupino, ki ni še nikoli meditirala, jih poslali na 8-tedenski program meditacije in razgrajevanja stresa.

Po 8 tednih meditacije so v njihovih možganih odkrili spremembe v petih različnih podorčjih možganov. 

  1. Primarna razlika je bila v posteriornem cingularnem korteksu, ki vključuje delovanje uma in samozavedanje.
  2. V levem hipokampusu, ki je odgovoren za učenje, spomin in čustva.
  3. V stičišču temporalnega in parientalnega reţnja, ki je povezan s perspektivo, empatijo in sočutjem.
  4. In v delu možgan imenovanem pons, kjer se proizvede veliko regulacijskih nevrotransmiterjev (kemične spojine, ki prenašajo signale preko živčnih končičev).
  5. Prav tako se je amigdala, ki je odgovorna za stres, skrbi in strah, pomanjšala.

Znanstveniki še naprej odkrivajo, kakšne učinke vse še doprinaša redna meditacija. Najbolje pa je, da izkustveno presodite sami. 

Lazarjeva ob tem pripomni, da je pomembno, da najdemo dobrega učitelja, saj je meditacija, čeprav je enostavna, hkrati tudi kompleksna.

Vir: The Washington Post 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri