V slovenščini smo konec minulega meseca v zbirki Koda Študentske založbe dobili impozantno monografijo Joga romunskega religiologa, filozofa in zgodovinarja Mircee Eliadeja, ki je nastajala kar četrt stoletja.
Ne glede na to, da je zadnja, dokončna verzija tega monumentalnega dela izšla leta 1968, torej pred 43 leti, je še danes eno temeljnih branj tako zgodovinarjev religije, psihologov in filozofov kot vseh drugih, ki jih zanimata »nesmrtnost in svoboda«, kakor je Eliade podnaslovil svoje delo.
V predgovoru iz leta 1967 Eliade pravi, da je na Zahodu »nemogoče denimo potisniti ob stran eno največjih odkritij Indije: namreč odkritje vsepričujoče zavesti, ki je osvobojena psiholoških in fizioloških struktur in njihove časovne pogojenosti, zavest 'odrešenega', torej nekoga, ki se mu je uspelo osvoboditi temporalnosti in potemtakem pozna resnično, neizrekljivo svobodo.
Osvojitev te absolutne svobode, popolne spontanosti, je cilj vseh filozofij in vseh indijskih mističnih tehnik, vendar Indija verjame, da ga je mogoče doseči predvsem s pomočjo joge, s pomočjo ene od raznih oblik joge. To je glavni vzrok, zakaj se nam je zdelo uporabno izčrpno predstaviti teorije in tehnike joge, opisati zgodovino teh oblik in jogi določiti mesto v celoti indijskih duhovnosti.«
Eliade poudarja pomembnost tega, da smo »tako Evropejci kot Neevropejci prisiljeni razmišljati v smislu Univerzalne Zgodovine in oblikovati univerzalne duhovne vrednote«, kar je še vedno še kako aktualno. In če lahko joga k temu prispeva, o čemer je bil Eliade prepričan, potem ni prav nobenega razloga, da bi jo zavračali kot kakšen tujek z Daljnega vzhoda, temveč bi jo, če bi bili modri, skrbno preučili teoretično in praktično ter njene dosežke tudi živeli.
Eno največjih odkritij Indije je tudi eno največjih daril celotnemu človeštvu, da bi našlo lek in se osvobodilo spon, ki mu onemogočajo živeti v svobodi, ljubezni in ekstazi. Vse, kar je temu nasprotno, pa smo si skreirali sami. Torej bi si lahko tudi nasprotno …
»Eliadejeva 'enciklopedija' o jogi je bogata in barvita freska, naslikana v maniri ustvarjalnega in karizmatičnega misleca z literarnim talentom, zato Joga: nesmrtnost in svoboda ni le poučna, ampak nudi tudi prvovrstni bralski užitek. Je knjiga, ki osupne in začara. Ni pa edina, absolutna ali dokončna resnica o jogi. K sreči kaj takega sploh ne obstaja,« je med drugim v spremni besedi zapisala Tina Košir.
Upamo, da vas bodo njene besede pritegnile k branju. Da je to knjiga za na plažo, večini bralcev gotovo ne moremo obljubiti, da pa se jo da, denimo, brati tudi po delih, kjer se pač zaustavi pozornost – na strani 244 se na primer začne poglavje Mistična erotika –, in nato se mozaik prebranega sčasoma sestavi v celoto, nakar vse še enkrat preberete na dušek in se vadbe joge nemara celo lotite.
Pa ne samo zaradi boljšega počutja in razgibanosti, kakor je dandanes po svetu marsikje v navadi, temveč v iskanju nesmrtnosti in svobode. Za to pa morate najti še pravega mojstra. Srečno!
Tekst Borut Omerzel
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
