Pridružite se počastitvi mednarodnega dneva joge

21. junija bomo po celem svetu obeleževali mednarodni dan joge. V počastitev tega posebnega dne bodo v 33 različnih krajih po Sloveniji potekale vodene vadbe joge, ki se jim lahko pridružite tudi vi.

18. 6. 2015

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 11. decembra 2014 sprejela resolucijo, ki jo je podprlo rekordno število 177 držav članic, med drugim tudi Republika Slovenija, in razglasila 21. junij za mednarodni dan joge.

Ta posebni dan bomo počastili tudi pri nas, različne šole joge so se namreč prvič v zgodovini Slovenije združile v skupni organizacijski odbor z jasno vizijo, da ne bodo izpostavljale nobene posebne šole, mojstra ali tradicije, ampak namen, in sicer jogo kot enost telesa, uma in duše.

Z aktivnim sodelovanjem Informacijskega centra AYUSH Veleposlaništva Indije se je skupni organizacijski odbor dogovoril za prireditev dogodkov v 33 različnih krajih po Sloveniji, kjer bodo potekale vodene vadbe joge po Splošnem protokolu joge, posebej izbranem in oblikovanem programu, ki ga je pripravila indijska vlada.

Izvajali jo bodo izkušeni slovenski inštruktorji joge skupaj z več kot 2000 praktikanti in gosti, vadbe pa bodo potekale v nedeljo, 21. junija od 10.45 do 11.40 v naslednjih krajih:

Lendava, Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Celje, Savinjska dolina – Tabor pri Vranskem, Zagorje, Dobrna, Ljubljana, Domžale, Komenda, Litija, Sežana, Nova Gorica, Tolmin, Idrija, Bovec, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Postojna, Koper, Izola, Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Bled, Novo mesto, Sevnica, Ribnica in Kočevje.

Za točno lokacijo in za še več informacij vam priporočamo, da spremljate Facebook stran Mednarodni dan joge - 21. junij! in spletno stran joga-festival.si.

Vabljeni, da se dogodka udeležite tudi sami. Indijsko Ministrstvo za ajurvedo, jogo in naturopatijo, unani, sidho in homeopatijo (AYUSH) upa, da se bo ta velik dogodek vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, če bo sodelovalo dovolj veliko število ljudi.

Pripeljite tudi svoje prijatelje, predvsem pa imejte v mislih, da lahko pridete, tudi če se še nikoli niste srečali z jogo, saj bodo vse vaje prej jasno demonstrirali (v branje vam priporočamo tudi priročnik Splošni protokol joge).

Kaj je joga?

Joga je v osnovi duhovna praksa, ki temelji na izjemno subtilni vedi, ki se posveča ustvarjanju harmonije med umom in telesom. Gre za umetnost in znanost zdravega življenja. Beseda "joga" izvira iz sanskrta, kjer yuj pomeni "združiti", "vpreči" ali "povezati".

V skladu z jogijskimi spisi naj bi z vadbo joge dosegli združitev individualne zavesti z univerzalno zavestjo. Sodobni znanstveniki vedo povedati, da je vse v vesolju zgolj izraz istega kvantnega nebesnega svoda.

Za tistega, ki doživi enost vsega, kar obstaja, pravimo, da je "v jogi", tistemu pa, ki doživi stanje svobode, ki mu pravimo tudi mukti, nirvāna, kaivalya ali moksha, pravimo jogi. "Joga" se navezuje tudi na notranje vedenje in vključuje številne postopke, s katerimi lahko človek doseže enost uma in telesa ter na ta način samorealizacijo.

Namen vadbe joge (sādhana) je premagati vse vrste trpljenja in na ta način v vsakodnevnem življenju doseči občutek svobode, splošno zdravje, srečo in harmonijo.

Različne filozofije, tradicije, rodovi in guru-šišja parampare joge so vodile do razvoja različnih tradicionalnih šol joge, kot so na primer džnana joga, bhakti joga, karma joga, patandžala joga, kundalini joga, hatha joga, dhjana joga, mantra joga, laja joga, radža joga, džain joga, buda joga itd. Vsaka šola ima svoj pristop in svoj sistem vaj, ki vodijo do vrhovnega cilja in namena joge.

Kako lahko joga pomaga

Joga je pomembna pot do osvoboditve vseh vezi. Zdravstvene raziskave v zadnjih letih poleg tega kažejo še številne druge fizične in umske koristi, ki jih nudi joga, kar le potrjuje izkušnje milijonov ljudi, ki jogo redno vadijo.

Majhen vzorčni primer raziskave pokaže, da:

  • je joga koristna za ohranjanje dobre telesne pripravljenosti, delovanje kostno-mišičnega sistema in srčno-žilnega zdravja;
  • je koristna pri obvladovanju sladkorne bolezni, težavah z dihanjem, hipertenziji, hipotenziji in pri številnih težavah, povezanih z nepravilnim življenjskim slogom;
  • joga pomaga zmanjšati stopnjo depresije, utrujenosti, težave s tesnobo in stresom;
  • joga uravnava simptome menopavze;
  • joga je pravzaprav način, s katerim telo in um oblikujemo v gradnike, ne ovire, plodovitega in izpolnjujočega življenja.

Jogijske vaje za zdravje in dobro počutje

Dobro znane joga sadane so med drugim: jama, nijama, asana, pranajama, pratjahara, dharana, dhjana, samadhi, bandhe in mudre, šatkarme, juktahara, mantra-džapa, jukta-karma itd.

Jama pomeni disciplino nijama pa spoštovanje pravil. Smatramo jih za predpogoj za nadaljnjo vadbo joge. Asane lahko zagotovijo stabilnost telesa in uma, "kurjat-tad- asanam-sthairjam", in vključujejo izvajanje različnih psiho-fizičnih telesnih vzorcev, ki omogočajo vzdrževanje določene telesne poze (stabilno zavedanje o človekovem fizičnem obstoju) dlje časa.

Pri pranajami gre za razvijanje zavedanja dihanja, temu pa sledi zavesten nadzor nad dihanjem kot funkcionalno ali vitalno osnovo človekovega življenja. Pomaga nam razviti zavedanje in zagotoviti nadzor nad umom. V prvi fazi to poteka tako, da razvijamo zavedanje o "valovih vdiha in izdiha" (svasa-prasvasa), ki potekajo skozi nosnice, usta in druge telesne odprtine, o notranjih in zunanjih poteh ter ciljih dihanja.

Kasneje ta pojav spreminjamo tako, da dihanje nadzorujemo, reguliramo in spremljamo (svasa), s čimer se počasi zavedamo, kako se telo od znotraj zapolni (puraka), ostane v zapolnjenem stanju (kumbhaka) in se nato izprazni (rechaka), medtem ko mi reguliramo, nadzorujemo in spremljamo izdih (prasvasa).

Pratjahara govori o ločitvi človekove zavesti (odmik) od čutil, ki nas povezujejo z zunanjim svetom. Dharana govori o širokem polju zavedanja (znotraj telesa in uma), kar običajno razlagamo s pojmom osredotočenost. Dhjāna (meditacija) je kontemplacija (osredotočena pozornost znotraj telesa in uma) in samadhi (integracija).

Bandhe in mudre so vaje, povezane s pranajamo. Spadajo med višje jogijske prakse, ki v glavnem zahtevajo določene telesne drže v povezavi z nadzorom dihanja. To nadalje omogoča nadzor nad umom in tlakuje pot višjim dosežkom joge.

V vsakem primeru pa vadba dhjane, s katero hodimo po poti samospoznanja in nadčutnosti, spada med bistvene elemente joga sadane. Šotkarme vključujejo postopke razstrupljanja, ki so klinične narave in pomagajo iz telesa odstraniti nakopičene strupe. Juktahara govori o ustrezni hrani in prehranjevalnih navadah, ki so potrebne za zdravo življenje.

Še več splošnih napotkov za vadbo joge si preberite v priročniku Splošni protokol joge.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri