Zelenjavni vrt je en od najstarejših spremljevalcev človekove stvaritve. Ustvaril ga je, da bi si zagotovil vire prehrane v neposredni bližini svojega bivališča.
Osnovni namen vrta je od davnine do danes tako rekoč enak, to je pridelovanje vrtnin in sadežev.
Skozi tisočletja so se spreminjale velikosti in oblike vrtov, vrste semen in sadik, izkušnje, nadgrajevala so se znanja, pridobivale so se nove vrste, tehnike obdelave, vendar so cilji zelenjavnega vrta do današnjih dni ostali podobni: zagotoviti svežo in zdravo prehrano za družino.
Nekdanji in današnji vrtnarji so ohranili številna semena starih sort ter vzgojili številne nove sorte. To funkcijo vrtnarji opravljajo tudi še danes. Za vrtnarje in vrtičkarje je znano, da skrbijo za naravno gojenje rastlin. Na vrtovih, gredicah so fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila nezaželena. V ospredju je naravno in neškodljivo gojenje rastlin. Vrtnarjenje temelji na sonaravnem vrtnarjenju in vrtnarskem koledarju, ki je naš pripomoček – opomnik, po katerem bomo vsako leto v vsakem letnem času opravili potrebna dela na vrtu usklajeno v sozvočju z rastlinskim ritmom posameznih rastlinskih vrst.
Delo na vrtu je navdih, ki se prepleta med vrtnarjenjem in rastlinami, vrtnarjenje je sozvočje ljubezni do vrta, vloženega dela in nagrade, ki se poplača skozi bogastvo zelenjavnega vrta z vrtninami.
Kako velik bi naj bil vrt?
Kako velik bi naj bil vrt, ki bi nudil dovolj vrtnin skozi čas od zgodnje pomladi do pozne jeseni za štiričlansko družino?
Potrebujemo vrt v velikosti 84 m² (14m x 6m ). Na tako velikem vrtu s pravilnim in prizadevnim vrtnarjenjem lahko pridelamo naslednje vrtnine:
- solato, špinačo, motovilec, korenček, peteršilj, zeleno, česen, čebulo, grah, redkvico, paradižnik, papriko, kumare, rdečo peso, krompir, navadni fižol, jajčevce, jedilne bučke ...
Poleg vrtnin lahko ob robovih vrta zasadimo zelišča in sadeže. Priporočamo:
- zelišča: drobnjak, janež, kumina, timijan, origano,
- sadeži: jagode, ribez, maline.
Zelenjavni vrt je hkrati prostor za vrtnarsko aktivnost družine, ki si razdeli naloge, povezane z opravili na vrtu. Ena od pomembnih nalog pri obdelavi zelenjavnega vrta je zato vzgojne narave. Kot starši vključujmo svoje otroke, da nam pomagajo pri najpreprostejših vrtnih opravilih. Tako bomo povezali otroke in vrt, torej naravo, v nedeljivo celoto, svoje otroke pa bomo tudi zgodaj ozavestili o pomenu zdrave prehrane. Uživanje zdrave hrane je osnova človekovega zdravja, ki je hkrati temelj otroškega in mladostniškega razvoja, temelj učinkovitosti, ustvarjalnosti znotraj družine in družbene skupnosti.
Naj vrt zaživi kot vrednota!
Izkoristimo vrt z vsem, kar nam daje, naj zaživi kot vrednota! Pridelki z domačega zelenjavnega vrta naj postanejo sestavni del zdravega življenjskega sloga in družinskega življenja.
Vrtnarjenje namreč še kako koristno vpliva na vzgojni proces pri otrocih, ker je povezan z zgledom in dejanji staršev ter okolja, v katerem otroci odraščajo. Prav zdrav življenjski slog, ki temelji na zdravi hrani, mora postati vrednota. Vrednota je kategorija, ki jo cenimo. Naše vrednote morajo postati cilji.
Naši cilji naj bodo:
- ekološko pridelana hrana (hrana, ki je pridelana doma),
- zdrava hrana (zdrava živila),
- gibanje v zdravem okolju (vrt, travnik, gozd),
- uravnovešeni odnosi z naravo (odnos do narave, okolja in družbe).
Pri vsem tem gre torej za zavesten življenjski slog v harmoniji z naravo, ki je vir človekovega telesnega in duševnega zdravja. Ta slog se udejanja v podrobnostih vsakdanjega življenja in postane vrednota, ki je del osebnostne identitete posameznika. Naši vrtovi prispevajo k družinski samooskrbi in zagotavljajo varnost zelenjave in sadežev ter tako prispevajo k zdravemu prehranjevanju, tradicionalni prehrani in bivanju na prostem.
Dane Katalinič, prof. biologije in kemije, avtor in vodja projekta Zgodnje naravoslovje pri EKOŠOLI Slovenije
- Preberite še: Kaj je naravno vrtnarjenje
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
