Zakaj se tako težko odrečemo sladkorju?

Tipična odrasla oseba v današnjem času poje od 60 do 100 kilogramov sladkorja na leto. Postali smo pravi odvisniki od sladkorja in ko nam občasno ‘pade sladkor’, to stanje zdravimo s slaščicami. Naše telo pa rafiniranega sladkorja sploh ne potrebuje.

Zakaj se tako težko odrečemo sladkorju? (foto: Shutterstock) Shutterstock
22. 3. 2015

Porušeno ravnotežje

Odraščali smo v veri, da naše telo potrebuje sladkor prav tako, kot vitamine in minerale. Pri vsem tem se slabo zavedamo, da obstaja velika razlika med sladkorjem, ki ga telo potrebuje in je v krvi, in prečiščenim sladkorjem, ki ga uživamo.

Prečiščen sladkor ne pomaga uravnavati sladkorja v krvi, temveč le še dodatno ruši njegovo ravnotežje. Tako kot je William Dufty napisal v svoji knjigi: “Ljudje rafiniran sladkor potrebujejo toliko, kolikor potrebujejo nikotin v tobaku.”

Večina hrane, ki jo zaužijemo, se med presnovo razgradi v glukozo, ki ji pravimo tudi krvni sladkor. Inzulin, hormon, ki ga izloča trebušna slinavka, ohranja ravnotežje glukoze v krvi. Po drugi strani rafiniran sladkor vsebuje saharozo.

Saharoze ne razgrajujemo v ustih ali v trebuhu, tako kot druge snovi, temveč potuje naravnost v tanko črevo, kjer se razgradi v velike količine glukoze in se v rekordnem času absorbira v krvni obtok.

Hitrost, s katero absorbiramo glukozo iz rafiniranega sladkorja, naglo poviša raven krvnega sladkorja. Da bi naše telo to hitro spremembo uravnotežilo in znižalo raven sladkorja, proizvede veliko količino inzulina.

Če se to pogosto dogaja, se trebušna slinavka utrudi in tako ne more več ohranjati stabilne ravni sladkorja v krvi. Takšen življenjski slog lahko privede do povišane ravni krvnega sladkorja oziroma do diabetesa tipa 2, bolezni, ki povzroča poškodbe ledvic, živčnega in srčno-žilnega sistema ter slepoto.

Uživanje prečiščenega sladkorja lahko povzroči tudi hipoglikemijo oziroma znižano raven glukoze v krvi.

Da bi se zavarovala pred hitrim povečanjem glukoze v krvi kot posledice uživanja belega sladkorja, trebušna slinavka včasih izloči preveč inzulina ter tako iz krvi odstrani preveč glukoze.

Prenizka raven krvnega sladkorja se kaže v nizu simptomov, kot so tesnoba, nervoza, utrujenost, težave s koncentracijo ... Med simptomi hipoglikemije je tudi občutek lakote, ki vodi v uživanje dodatnih rafiniranih ogljikovih hidratov in sladkorja, zaradi česar se začarani krog ne prekine.

Odvečni kilogrami

Potem ko trebušna slinavka s svojim delovanjem odstrani odvečno glukozo v krvi, težav, ki jih sladkor povzroča v naših telesih, še vedno ni konec. Telo mora odvečno glukozo nekam pospraviti: ta presežek se najprej shrani v jetrih, ker pa je kapaciteta jeter omejena, vsakdanje uživanje prečiščenega sladkorja to kapaciteto hitro zapolni.

Preostanek se takrat vrne v kri v obliki maščobnih kislin in se prenese v najmanj aktivne dele telesa: trebuh, zadnjico, prsi, noge. Ko so tudi ta mesta zapolnjena, se maščobne kisline naselijo v aktivne organe, kot so ledvice in srce. Organi tako počasneje delujejo, kar negativno vpliva na celotno telo, med drugim se pojavijo težave s krvnim tlakom.

Seznama negativnih učinkov sladkorja na žalost še vedno ni konec. Uživanje rafiniranega sladkorja zmanjša absorpcijo vitamina C, kar vodi k oslabitvi imunskega sistema. Sladkor moti ravnotežje bakterij in glivic v črevesju, kar lahko povzroči razne zdravstvene težave, če pa ga uživamo v kombinaciji z drugo prehrano, povzroči tudi zastoj prebave. Uživanje sladkorja je povezano tudi z osteoporozo, z alergijami, boleznimi ledvic in jeter, s hiperaktivnostjo, z migrenami

Postavlja se vprašanje: če je sladkor tako slab za organizem, zakaj se mu tako težko odrečemo?

Mnogi bodo v šali priznali, da so odvisni od sladkorja, najnovejše raziskave pa obstoj takšne odvisnosti potrjujejo. Ameriški znanstvenik Bart Hoebel z Univerze Princeton odvisnost od sladkorja že leta preučuje na podganah.

Odkril je, da uživanje belega sladkorja pospešuje sproščanje dopamina v možganih, kar bi lahko pojasnilo, zakaj mnogi ljudje, ko so žalostni ali imajo občutek tesnobe, posežejo po sladkarijah. Raziskave na podganah so pokazale tudi, da se pri nedostopnosti sladkorja pojavijo simptomi abstinenčne krize, kot na primer občutek tesnobe.

Morda se res ni lahko odločiti za življenje brez sladkorja, ko pa je ta tako vseprisoten. Ne najdemo ga le v sladicah, temveč tudi v gazirani pijači, sokovih, konzervirani hrani, kruhu, pivu, majonezi, kečapu, v suhomesnatih izdelkih in celo v cigaretah.

Kljub temu se lahko z malo truda sladkorju naučimo izogibati. Ko boste iz svoje prehrane enkrat izločili sladkor in začutili dobrodejne učinke svoje odločitve, med katerimi so tudi več življenjske energije in manj kilogramov, si ga morda ne boste nikoli več zaželeli. Niti ob posebnih priložnostih ne.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri