Prečiščena sladila zamenjajte za neprečiščena

»Ob padcu energije se vedno najprej začnemo ozirati za sladicami, saj se sladkor v telo vsrka takoj, mi pa za trenutek začutimo potešitev in občutek nabitosti z energijo, ta pa nas napolni z občutkom

13. 4. 2010

Pričara nam lažni občutek, ki nas pomiri in obenem vodi v začarani krog,« razlaga naturopatinja Jacqueline Du Swami; Mladen Krsnik, univ. dipl. kem., pa dodaja: »Zato je pomembno, kakšno vrsto sladila bomo zaužili, da bo telo spet delovalo s polno močjo.«

Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., pravi, da zlasti pri umskem delu porabimo več vitaminov in mineralov (hranil) ter glukoze za obvladovanje stresnih situacij, tako pozitivnih kot negativnih. »Po umskem delu torej potrebujemo več hrane, ki se spreminja v energijo.

Prav tako zvečer potrebujemo glukozo in vitamine skupine B ter minerale za izdelavo spalnega hormona. Ker čokolada spodbuja izdelavo serotonina in melatonina (spalnega hormona), nagonsko posegamo po njej.«

… in ko prihaja menstruacija …

»Menstruacija je za žensko zelo močan proces, saj gre za celovito hormonsko spremembo v telesu v zelo kratkem času. Če ženska uživa naravna sladila, bo telesu le olajšala to obdobje, seveda govorim o normalnih količinah naravnega sladila. Z uživanjem navadnega sladkorja pa ženska dodatno obremeni svoje telo in rezultat tega je lahko neprijetno menstrualno obdobje z bolečimi menstruacijami ali s čustvenimi, duševnimi stiskami,« opozarja Krsnik.

… ali nejevolja …

»Telo želi delovati v naravnem ritmu, in če ga karkoli zmoti, želi to popraviti, za kar potrebuje dodatno energijo. Če se pojavijo tako imenovane blokade, jih sicer lahko delno 'razrešimo' z vnosom sladkih dobrot,« razlaga Krsnik.

In zakaj je ta beli zapeljivec tako škodljiv?

»Pravzaprav nobena hrana ni škodljiva, tudi sladkor ne. Nujen je v številnih procesih, odločilen pri delovanju možganov in živčevja. Toda kakšen sladkor in kako ga dobimo?!« opozarja Marija Merljak.

Največja težava pri belem prečiščenem sladkorju je, se strinjajo strokovnjaki, njegova priprava. Povsem je namreč očiščen – s tem pa so mu odvzeli minerale in vitamine. »Ker sladkor za svojo presnovo v telesu potrebuje krom, magnezij, kobalt, baker in cink, telo nima druge izbire, kot da jih črpa iz lastnih zalog.

S tem preobremenimo telo, in če nimamo dovolj mineralov, presežek sladkorja kroži po našem krvnem obtoku in se veže na določene molekule, ki pa so škodljive našemu zdravju; spremeni se njihova funkcija delovanja,« opozarja Mateja Tea Dereani v knjigi Matejina veganska kuhinja (Dereani, 2008).

Ker so sladkor očistili, pa se zgodi še nekaj... »Zelo hitro se pretvori v glukozo v krvi.  Te je nenadoma vse preveč in telo je ne more v celoti uporabiti, še toliko manj je porabi, ker zraven ni ustreznih vitaminov in mineralov, zlasti vitamina B3 in kroma. Presežek glukoze se ne pretvori v energijo, temveč se spremeni in naloži v telesu kot maščoba. Povsem enako se zgodi, če uporab­ljamo visokoprečiščena, rafinirana živila, na primer beli kruh ali beli riž,« opozarja Merljakova.

»Sladkor slabi imunski sistem,« dodaja Du Swamijeva in pravi: »Kaj to pomeni, je odvisno od posameznika, vpliva pa tako na depresivna stanja kot na vedenjske motnje, slabi naše organe, s tem pa vpliva na razvoj različnih bolezni in stanj, kot so sladkorna bolezen (z njo povezane pa lahko tudi slepota, bolezni ledvic in okvare živčevja), aknavost, srčne motnje, slabo delovanje jeter.«

Patrick Holford v knjigi 100 % zdravi (MK, 2007) govori še o tem, da je sladkor skrajno toksičen: »Je oksidant – oksidira ali poškoduje določene snovi, zlasti beljakovine. Če po krvi potuje preveč glukoze, ta okvari celice in povzroči, da se hitreje starajo. Okvari tudi krvne maščobe, saj oslabi sposobnost telesa, da bi se znebilo odvečnega holesterola, ter kolagen, zaradi česar je koža manj elastična.«

In nikar pred pomembnimi sestanki ne jejte sladkarij, saj preveč sladkorja v krvi manjša odpornost telesa proti stresu, spodbuja pa tudi nastajanje testosterona, kar poruši ravnovesje spolnih hormonov in povzroči nabiranje maščevja na trebuhu in zgornjem delu telesa, kot piše Holford, ki obenem opozarja na večjo agresijo pri ljudeh, ki uživajo preveč sladkorjev in nezdravo prehrano.

Prečiščena sladila zamenjajte za neprečiščena

»Če namesto rafiniranih belih sladkorjev uporabimo nerafinirani rjavi trsni sladkor ali melaso, pri katerima je v suhi snovi le približno 50 odstotkov sladkorja, vse drugo so vitamini in minerali, bo pretvorba v koristno glukozo počasnejša in temeljitejša ter bo trajala dalj časa.

Pozitivna posledica sta trajnejša energija in nizek, enakomeren glikemični indeks, ki je naravno varovalo pred sladkorno boleznijo,« pravi Merljakova, Krsnik pa predlaga še celo vrsto naravnih sladil, kot so pšenični, kamutov, ječmenov, rižev, korutni, pirin in proseni slad, javorjev sirup, grozdni sirup, agavin sirup (vsebuje veliko fruktoze), maltodekstrin v prahu.

Če so sladi in sirupi pridelani in predelani čim bolj naravno, vsebujejo sladila vse za normalno presnovo, in tako telesu omogočimo maksimalno izrabo energije in ga ne osiromašimo za minerale in oligoelemente.«

»Mislim, da so ta sladila le nekakšna moderna oblika naravnih sladkorjev, zame pa so to vendarle povsem navadni sladkorji, ki k zdravju ne prispevajo veliko,« je nepopustljiva naturopatinja Du Swami:

»Sladila so v našem življenju skorajda nepotrebna. Priporočljivo je, da uživamo sadje, ki vsebuje dovolj fruktoze, pa še s tem ne bi smeli pretiravati. Ko si res močno zaželimo kaj sladkega, torej posladkajmo dušo z dobrim sadežem. Najbolje pa je, da ga zamenjamo z zdravimi ogljikovimi hidrati, ki nas prav tako nasitijo, ali pa korenasto zelenjavo, ki se v telesu razkraja počasi in nam daje energijo na daljši rok.«

Merljakova dodaja: »Nobeno umetno, sintetično sladilo ni zdravo. Izogibati se je treba predvsem umetnim sladilom v brezalkoholnih pijačah. Vedeti moramo, da tudi naravna sladila, na primer sorbitol, manitol in ksilitol, v večjih količinah lahko škodijo.«

Posladkajte se s sadeži

»Najboljša alternativa sladkorju so sladki sadeži: fige, dateljni, rozine, slive, marelice ... Če se prečiščenemu belemu sladkorju ne zmorete izogniti, pa je treba nadomestiti izgubo vitaminov in mineralov z naravnimi dopolnili ali zaužiti ogromno več sadja in zelenjave,« pravi Merljakova.

Pa vendar včasih tudi po celi košari sladkega sadja hrepenimo po čokoladi. »Da fruktoza zadovolji telo po energijskem vnosu, se mora najprej predelati v jetrih, kar zahteva kar veliko energije od telesa.

Zato se pogosto dogaja, da nam, čeprav se najemo sadja, še vedno manjka pika na i. Takrat je treba malo počakati, da se začne proces presnove fruktoze v glukozo, ki jo naše celice lahko privzamejo in izkoristijo. Ker se nam velikokrat mudi, se preveč najemo, in tako telo prekomerno obremenimo, kar se pozneje lahko kaže kot utrujenost in sčasoma tudi v preveliki teži,« razlaga Krsnik.

Omejimo sladkanje

Kljub vsem dobrim razlogom za to, da se takoj znebimo vseh sladkih zalog v stanovanju, naloga ni tako preprosta. »Omejitev sladkorja je vsekakor težka naloga, še posebno ker nam industrija ponuja sladkor skorajda v vseh izdelkih,« pravi Du Swamijeva, Merljakova pa razlaga vzroke, zakaj je sladkor tako težko opustiti:

»Dokler možganom ne bomo dali dovolj snovi za potešitev lakote in občutek zadovoljstva, bo zelo težko. Jejte čim več živil z nizkim glikemičnim indeksom in uporabljajte zdrava sladila namesto prečiščenih in nezdravih!

Možgani poleg sladkega potrebujejo tudi dovolj beljakovin oziroma aminokislin, esencialnih maščobnih kislin, posebno omega 3, dovolj vitamina E in dovolj mineralov, predvsem kalcija.« Du Swamijeva predlaga dosledno opustitev sladkarij za nekaj časa, nato pa si sem in tja lahko privoščite kakšno sladko pregreho.

Jejte živila z nizkim glikemičnim indeksom

»Sladkor, ki ga telo lahko uporabi, je glukoza, ki ne sme nihati med minimalno in maksimalno vrednostjo, da vsi telesni procesi normalno delujejo. Če nam sladkorja v krvi primanjkuje, smo 'na tleh', utrujeni, noge nas ne nosijo, ne moremo misliti in tudi spati ne.

Vendar tudi presežek sladkorja povzroči težave. Če želimo imeti bolj ali manj enako vrednost sladkorja v krvi, moramo izbirati živila, ki imajo pri pretvorbi glikemični indeks; ta nam pove, kako hitro se bo določeno živilo spremenilo v glukozo,« priporoča Merljakova.

Petra Arula, Elle.si

Za pomoč pri pisanju članka se zahvaljujemo Mariji Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh., soavtorici knjige Zdravje je naša odločitev (vihra@siol.net), naturopatinji Jacqueline Du Swami (www.mojetelo.com) ter Mladenu Krsniku, univ. dipl. kem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri