Že konec sedemdesetih, ko je bilo gibanje new age še v povojih, povezanost telesa in uma pa še povsem neraziskana, je Ellen J. Langer izpeljala za tiste čase zelo nenavadno in obenem napredno raziskavo.
Odločila se je, da bo skupino moških v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih vrnila za dvajset let v preteklost: vendar ne le v mislih, temveč skoraj dobesedno. V nekem letovišču na severu Amerike je ustvarila vzporedno dejanskost, v kateri je bilo vse, res popolnoma vse, tako kot je bilo leta 1959: prostore je napolnila s predmeti, časopisi in z revijami iz obdobja, ko so imeli ti moški dvajset ali več let manj. Udeleženci so v letovišču preživeli pet dni, njihov urnik pa je bil zapolnjen z gledanjem filmov iz tistih časov, s poslušanjem radijskih oddaj, s pogovori o takratnih znanih osebnostih in političnih dogodkih iz tistega časa, o vsem tem pa so morali govoriti v sedanjiku, kot da se pravkar odvija. Da bi bil učinek še boljši, se niso smeli pogovarjati o ničemer, kar se je zgodilo po letu 1959.
Rezultati so bili osupljivi. Znanstveniki so že drugi dan opazili, da so si moški, ki so bili še včeraj popolnoma odvisni od drugih, začeli samostojno pripravljati obroke, po petih dneh pa so pri njih izmerili izboljšan vid, sluh, spomin, inteligenco in moč.
Poleg vsega naštetega so začeli moški hoditi in sedeti bolj vzravnano, vedli so se bolj samozavestno, neodvisni anketiranci, ki so si ogledali fotografije teh moških, posnete pred in po eksperimentu, pa so jim na fotografijah po njem prisodili v povprečju tri leta manj. Vrnitev njihovega uma dvajset let v preteklost jih je dobesedno pomladila.
Rekli boste, da so se ti moški morda prenovili le zato, ker so bili na počitnicah, ker so imeli družbo in so bili njihovi dnevi zapolnjeni z zanimivo vsebino. Da bi to možnost izključila, je imela Langerjeva tudi kontrolno skupino moških enake starosti, ki jih je prav tako poslala na petdnevni oddih, vendar ne v preteklost. Čeprav so se spominjali petdesetih, niso bili obkroženi s predmeti iz tistega časa in so o tistem obdobju govorili v pretekliku. Po petih dneh so tudi v tej skupini izmerili pozitivne premike v inteligenci, spominu in moči, vendar ne tako močne kot v prvi skupini. In kakšen je sklep? Bolj kot nam uspe um prepričati, da smo 20 let mlajši, mlajše bo naše telo.
Toda po Langerjevi je na moške v obeh skupinah najverjetneje vplival še en dejavnik, ki lahko pojasni, zakaj se je zdravje pri vseh izboljšalo. Dejavnosti, v katere so bili vključeni, so od njih terjale čuječnost in osredotočenost. Izključiti so morali avtopilote, ki so jih sicer vodili skozi njihov vsakdan, da so bili nenehno prisotni: tukaj in zdaj. Skupina, ki so jo prepeljali v preteklost in je morala o tistem obdobju govoriti, kot da se vse odvija v sedanjosti, je bila še bolj osredotočena od kontrolne skupine in je imela verjetno tudi zaradi tega boljše rezultate.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
